REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako je Orbánova izjava o »problemu muslimanov« sprožila nesmiselno razpravo, »kdo je v Evropo prišel prej«

Kako je Orbánova izjava o »problemu muslimanov« sprožila nesmiselno razpravo, »kdo je v Evropo prišel prej«Zaveznika: Milorad Dodik in Viktor Orbán. Vir: Twitter

Madžarski premier Viktor Orbán se je aktivno vključil v reševanje problemov na Balkanu.

In to tako, da je znova sprožil pravi politični vihar.

In razpravo o tem, ali su Bošnjaki že od nekdaj Evropejci, medtem ko so Madžari prišli iz Azije.

Madžarski premier Viktor Orbán je namreč – podobno kot predsednik slovenske vlade Janez Janša - prijatelj političnega vodstva Republike Srbske, v kateri velja za »enega od najpomembnejših voditeljev EU, ker je politik z vizijo.«

Hkrati ga med Bošnjaki v Sarajevu, kjer naj bi bil na uradnem obisku 25. januarja 2022, vsak dan bolj sovražijo, politiki se na njegove izjave odzivajo zelo ostro, mediji pa obupno iščejo izjave kogar koli v Evropi, ki bi bil proti Orbánu.

Zadnji spor je nastal zaradi Orbánove izjave o problematičnem vključevanju Bošnjakov iz BiH v Evropsko unijo, zato, »ker so muslimani«, toda Orbán je negodovanje v delu BiH sprožil že s svojim obiskom Republike Srbske 6. novembra letos, ko je vodil uradno delegacijo svoje države.

Spore je še pogrel z izjavo, da je »srbski narod ključen na Balkanu«, in da napredka ne bo, dokler se »Srbom ne vrnejo pravice.«

Republika Srbska si namreč prizadeva za vrnitev pravic, ki so ji nezakonito odvzete z delovanjem tako imenovanega »visokega predstavnika mednarodne skupnosti« v BiH.

Zahodne države, ki že desetletja vodijo srbofobno politiko so prepozno ugotovile, da bi bilo potrebno spremeniti pristop, to pa je izkoristil Viktor Orbán.

Viktor Orbán Vir:Pixsell
Viktor Orbán. Vir: Twitter

Krizo v državi je še dodatno zaostril nekdanji visoki predstavnik Valentin Inzko, ki je pred odhodom poskusil vsiliti zakon, po katerem je vsako zanikanje genocida v Srebrenici kaznivo dejanje.

Vprašanje genocida pa je v Republiki Srbski sporno vprašanje, saj tam nimajo težav s priznanjem, da se je v Srebrenici zgodil množičen zločin, ne pristajajo pa na sodbo sodišča ICTY, da je bil to »genocid«.

Inzko namreč ni imel pravice sprejemati zakonov v stilu nekdanjih kolonialnih upraviteljev.

Vprašanje genocida pa je v Republiki Srbski sporno vprašanje, saj tam nimajo težav s priznanjem, da se je v Srebrenici zgodil množičen zločin, ne pristajajo pa na sodbo sodišča ICTY, da je bil to »genocid«.

S tem se sicer ni strinjala niti predsedujoča pritožbenega sodišča, ki je odločalo o krivdi Ratka Mladića.

Vprašanje genocida je naposled sprožilo odhod politikov Republike Srbske iz organov BiH.

Evropske države, predvsem Nemčija, so takoj zahtevale sankcije, toda aktualnega srbskega člana predsedstva Bosne in Hercegovine Milorada Dodika je, presenetljivo, med drugim zaščitila celo – Hrvaška.

Hrvati so namreč v BiH prav tako že dolgo časa nezadovoljni zaradi unitarizma Bošnjakov.

To se je videlo tudi po izjavah hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, ki je prav tako celo vzel v bran srbskega člana predsedstva Bosne in Hercegovine Milorada Dodika, kar se je še včeraj zdelo nepredstavljivo.

Predsednik Hrvaške Zoran Milanović. Vir: Twitter

Sledila je Orbánova napoved, da v Republiko Srbsko (RS) pošilja 100 milijonov evrov »pomoči«.

Nato pa se je na tiskovni konferenci 21. decembra zgodila zadnja zaostritev.

V medijih so se o tem pojavljale različne informacije, večina pa se je sklicevala na izjavo Orbánovega tiskovnega predstavnika Zoltana Kovača.

»Pred širitvijo, ki je vključevala Hrvaško, smo se morali boriti z utrujenostjo od širitve. Izziv z Bosno je, kako integrirati državo z dvema milijonoma muslimanov.«

Orbánova izjava je sledila kot odgovor na novinarsko vprašanje – kako realna je širitev EU?

Njegov odgovor na Twitterju je natipkal tiskovni predstavnik Kovač in se glasi: »Zvezde niso dobro poravnane za to. Ampak nikoli niso bile. Pred širitvijo, ki je vključevala Hrvaško, smo se morali boriti z utrujenostjo od širitve. Izziv z Bosno je, kako integrirati državo z dvema milijonoma muslimanov. Vsekakor bomo še naprej odpirali vrata, tudi če zahodne članice EU še ne želijo vključiti držav Zahodnega Balkana.«

Sledili so številni odzivi politikov in medijev.

Kmalu sta se oglasila še poglavar Islamske skupnosti v BiH reis Husein Kavazović in vodja največje bošnjaške stranke SDA Bakir Izetbegović.

Prvi je dejal, da, če Orbánova izjava drži, potem imajo muslimani, ne samo v BiH, ampak v EU, razlog za skrb.

»Navedena izjava premierja Orbána namiguje na pošastno neresnico, da so Bošnjaki tujci v BiH in da so problem, ker jih je večina muslimanov,« je dejal poglavar muslimanov v BiH reis Husein Kavazović.

Odziv predsednika SDA Bakirja Izetbegovića: Madžari so prišli iz Azije. Vir: Twitter

Izetbegović je v izjavi za BIR TV šel še korak dlje, češ da so današnji Bošnjaki evropski narod, starejši od Madžarov –, ki pa da so » prišli iz Azije.«

»Bošnjaki so evropski narod. Kot je rekel en kmet smo tu naseljeni že od nekdaj, svojega prihoda se pravzaprav ne spomnimo, tukaj smo kot eno od najstarejših ljudstev. Bosna in Hercegovina je ena od najstarejših držav v Evropi, Madžari pa so prišli iza Urala, iz Azije,« je poudaril Izetbegović.

To je seveda sprožilo vihar odzivov.

Tudi Rusija je opomnila zahodne države, da naj BiH ne spreminjajo v fronto zoper njo, ker se to ne bo dobro končalo.

Znani banjaluški zgodovinar Zoran Pejašinović pravi, da so vsi narodi »od nekod prišli«, in opozarja, da poudarjanje te zgodbe ni pomembno.

Zgodovinar Pejašinović: »O 'najstarejši državi v Evropi' bi lahko govorili Grki ali pa Izraelci, a tudi oni nimajo kontinuitete. Poudarjanje, kdo je starejši, kdo je prišel prvi, kdo je prišel od kod, je uvod v veliko nevarnejšo zgodbo, ki smo jo imeli v 20. stoletju in videli smo, da je privedla do dveh svetovnih vojn, etničnega čiščenja, koncentracijskih taborišč, holokavsta, genocida. S politiko nekoga se lahko strinjamo ali ne, a poudarjati in uporabljati zgodovino v te namene, še posebej, kot se pogosto zdi, poudarjati, kdo je imel kakšno kontinuiteto, je zelo nesmiselno. Še posebej, ker so vsi narodi v Evropi in na Balkanu zelo premešani v biološkem in kulturnem smislu.«

»Madžari so zadnji prišli na to območje v tistem velikem preseljevanju ljudi, to je t. i. Ugrofinska skupina. Njihovi daljni sorodniki Finci so odšli na severozahod, oni pa na jugozahod in se tam naselili v Panoniji. Toda kaj to zdaj pomeni?,« se sprašuje Pejašinović.

Ko pa gre za Izetbegovićevo trditev, da je BiH ena najstarejših držav v Evropi, Pejašinović pravi, da je popolnoma nesmiselna.

»O tem bi lahko govorili Grki ali pa Izraelci, a tudi oni nimajo kontinuitete. Poudarjanje, kdo je starejši, kdo je prišel prvi, kdo je prišel od kod, je uvod v veliko nevarnejšo zgodbo, ki smo jo imeli v 20. stoletju in videli smo, da je privedla do dveh svetovnih vojn, etničnega čiščenja, koncentracijskih taborišč, holokavsta, genocida. S politiko nekoga se lahko strinjamo ali ne, a poudarjati in uporabljati zgodovino v te namene, še posebej, kot se pogosto zdi, poudarjati, kdo je imel kakšno kontinuiteto, je zelo nesmiselno. Še posebej, ker so vsi narodi v Evropi in na Balkanu zelo premešani v biološkem in kulturnem smislu« je ocenil Pejašinović za EuroBlic.

Dodik in Orbán pa sta si sedaj seveda še veliko – bliže.

Druži pa ju predvsem podobna ideološka usmerjenost.

Dodikova stranka se sicer imenuje »socialdemokratska«, toda od socialne demokracije ni v njej ostalo skoraj nič.

Prvotna ideološka ideja SNSD je bila veliko bolj leva in bližja nekaterim evropskim socialdemokratskim strankam.

NATO in BiH
Bošnjaki želijo BiH v NATO paktu, Republika Srbska pa temu nasprotuje. Vir: Twitter

Dodik pa se je v obrambi Republike Srbske zatekel k narodnim, domoljubnim in tradicionalnim vrednotam.

In povsem naravno je bilo, da se je odlično ujel (enako kot Janez Janša) z Orbánom, ki je antiglobalist.

Oba imata dobre odnose tudi s Turčijo, pa tudi s Putinom, ki je prav tako antiglobalistično usmerjen.

Paradoksalno je, da sta Turčija in Madžarska članici zveze NATO, vendar imata do te zveze in do ZDA veliko rezerv.

Drugo dimenzijo zbliževanja Dodika in Orbána predstavljajo begunci z Bližnjega vzhoda, saj je Republika Srbska, tako kot Madžarska, skupaj z državami Višegrajske skupine v EU močan nasprotnik migrantov, saj meni, da se lahko zaradi njih v manjših evropskih državah »spremeni kulturna struktura družbe.«

Ob tem je, opozarjajo analitiki, Sarajevo politično trdno oprto na Washington in arabski svet. Ne na Turčijo, ampak na arabski svet. Podpirajo torej »atlantizem«.

Banja Luka, Dodik in RS pa nočejo tega sveta, nočejo NATO, medtem ko ima Madžarska precejšnje zadržke do zveze NATO in ameriške politike v Evropi nasploh, čeprav je Madžarska formalno članica NATO pakta.

Tako kot uradna Ankara, se tudi Budimpešta v številnih političnih rešitvah že distancira od Washingtona.

Vse to pa seveda vodi k prijateljskim odnosom med Orbánom in Dodikom.

Enver Kazaz, profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu, ocenjuje, da je Orbán kot radikalni desničar v izjavi o integraciji dveh milijonov muslimanov v EU pravzaprav »islamofob«, da pa velike napake dela tudi voditelj Bošnjakov v BiH Bakir Izetbegović.

»Bakir Izetbegović je površen politik in Orbánu odgovarja na najslabši možni način, z nekakšno islamofilijo, namesto da bi mu odgovoril z veliko proevropsko državno vizijo. In reis Kavazović v takšni politični situaciji sploh nima mesta. Zanj bi bilo bolje, da bi islamsko skupnost čim bolj ločil od politike. S tem bi islam maksimalno depolitizirali in zanikali vse tiste, ki ga imajo za politično religijo,« je sklenil profesor Enver Kazaz, poroča EuroBlic.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke