REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Italijanske bližnjice v posmeh Trumpu in Natu: Do mostu prek vojaškega proračuna

Italijanske bližnjice v posmeh Trumpu in Natu: Do mostu prek vojaškega proračunaSoočena z nemogočim ciljem petih odstotkov BDP za obrambo, vlada Giorgie Meloni poskuša 13,5 milijarde evrov vreden infrastrukturni projekt predstaviti kot strateško vojaško naložbo – z razlago, da bo most služil tudi enotam Nata. Vir: Posnetek zaslona, X

Soočeni z zahtevnim novim ciljem Nata glede vojaške porabe, italijanski politiki predlagajo, da se most težak 13,5 milijarde evrov, ki bi povezal celinski del Italije, natančneje Kalabrijo s Sicilijo, o katerem se že dolga desetletja razpravlja, razglasi za vojaški izdatek.

Rim je ena od članic Nata z najmanjšim vojaškim proračunom, lani so za vojsko načrtovali le 1,49 odstotka BDP, zato se zdi novi cilj petih odstotkov do leta 2035 skoraj nedosegljiv.

Vendar pa bi most lahko pomagal zamašiti luknjo v italijanskem vojaškem proračunu. Zato želi vlada Giorgie Meloni izpeljati faraonski projekt, ki bi premostil Mesinsko ožino – gre za najdaljši viseči most na svetu, o katerem so sanjali že stari Rimljani, nato pa diktator Benito Mussolini, in tudi nekdanji premier Silvio Berlusconi. Nato je deset let kasneje, marca 2023, idejo z odlokom znova obudila vlada Melonijeve.

Tako zunanji minister Antonio Tajani kot minister za infrastrukturo Matteo Salvini, namestnika premierke Melonijeve, poudarjata, da ima most za NATO strateško vrednost, ne le gospodarsko, kar je bilo poudarjeno tudi v vladnem poročilu iz aprila.

Vladni uradnik je dejal, da še ni bila sprejeta nobena uradna odločitev o uvrstitvi mostu med varnostne projekte, vendar da bodo kmalu verjetno stekle nadaljnje razprave, da bi se »ocenila izvedljivost te ideje«.

Nedvomno pa je, da bi lahko politično koristil Melonijevi, ki se sooča z javnim skepticizmom glede vojaških izdatkov v času, ko Italija že prehaja k varčevalnim ukrepom.

Italija bi lahko argumentirala gradnjo mostu na podlagi jasnih razlogov: od cilja Nata – pet odstotkov BDP – mora biti 3,5 odstotka povezanih z osnovnimi vojaškimi izdatki, preostanek pa lahko gre za širšo »strateško odpornost«. In to je lahko infrastruktura.

Italijanski uradnik finančnega ministrstva je tudi namignil, da bi označitev mostu za vojaški projekt vladi pomagala premagati gospodarske in tehnične ovire, ki že leta zadržujejo njegovo gradnjo.

Pred desetletji so poskusi gradnje mostu – ki naj bi meril 3,3 kilometra – naleteli na težave zaradi stroškov, potresne aktivnosti v coni gradnje in težav z razseljevanjem ljudi.

Projekt je bil in ostaja deležen kritik tudi okoljevarstvenikov, ki pravijo, da bi most negativno vplival na morski ekosistem. Pomembna skrb je tudi potresna varnost, saj bi most stal na potresnem območju.

Ena glavnih kritik projekta je, da bi se v gradnjo vključili in z njo okoristili tudi mafijski združbi iz obeh strani ožine, in sicer sicilijanska Cosa Nostra ter kalabrijska Ndragheta.

Vendar se vlada Melonijeve ne briga za mafijske posle, prepričana, da bi nova (NATO) klasifikacija »zaobšla birokratske ovire in sodne spore z lokalnimi oblastmi, ki bi lahko tožile vlado zaradi nesorazmerne škode na njihovem zemljišču,« je za Politico povedal uradnik finančnega ministrstva. Prav tako bi »olajšala zbiranje sredstev, zlasti v naslednjem letu, za gradnjo mostu«.

Nujno – ali huronsko smešno: Aprila je italijanska vlada sprejela dokument, v katerem je gradnjo mostu razglasila za »nujno predvsem zaradi razlogov javnega interesa«.

Poleg civilne uporabe ima »most čez Mesinsko ožino tudi strateški pomen za nacionalno in mednarodno varnost, saj bo imel ključno vlogo pri obrambi in varnosti, ker bo olajšal premike italijanskih oboroženih sil in zaveznikov Nata«, piše v dokumentu.

Italija je prav tako zahtevala, da se projekt vključi v načrt EU za financiranje mobilnosti vojaškega osebja, opreme in sredstev, saj bi »popolnoma ustrezal tej strategiji in zagotavljal ključno infrastrukturo za gibanje sil Nata iz severne Evrope v Sredozemlje«, piše v vladnem poročilu.

Most »bi bil prednost za vojaško mobilnost, saj bi omogočil hiter premik težke opreme, vojakov in virov, tako po cesti kot po železnici,« navaja vlada Melonijeve.

Nov most bi z dolžino 3,3 kilometra v osrednjem delu postal najdaljši viseči most na svetu. Imel bo tri cestne pasove v vsako smer, dve železniški progi in dva servisna pasova. Prečkalo ga bo lahko 200 vlakov na dan oziroma šest tisoč vozil na uro, na spletni strani navaja upravitelj projekta, ki je v večinski (55-odstotni) lasti države.

Dokončan naj bi bil do leta 2032, je marca napovedal Pietro Salini, generalni direktor družbe Webuild, ki vodi konzorcij gradbincev na projektu.

Ali bo NATO in, kar je še pomembneje, ameriški predsednik Donald Trump, ki ima sicer rad grandiozne gradbene projekte (vendar v svoji državi!), požrl to logiko, je drugo vprašanje.

Uradno se Mesinska ožina nahaja zunaj edine italijanske poti za vojaško mobilnost, ki jo priznava NATO – ta pot se začne v pristaniščih regije Apulija, prečka Jadransko morje do Albanije in se nadaljuje do Severne Makedonije in Bolgarije.

Prav tako ni jasno, ali je ožina del vojaško-transportnega omrežja Evropske unije, katerega smeri naj bi bile usklajene s potmi Nata, pravijo viri, seznanjeni s pogajanji.

Američani so zaenkrat tiho.

Ko so jih novinarji na vrhu Nata v Haagu konec junija vprašali o spornem italijanskem mostu, so se Trumpovi pomočniki zasmejali, a niso odgovorili.

Ali pa so?

Od Berlusconijevega do Salvinijevega mostu: Zunanji minister Tajani je eden najbolj gorečih zagovornikov mostu.

»Italijanom bomo pokazali, da varnost ni odvisna le od tankov. Da bi to dosegli, se bomo osredotočili na infrastrukturo, ki ima tudi civilno uporabo, kot je most čez Mesinsko ožino, ki je del obrambnega koncepta, glede na to, da je Sicilija platforma Nata,« je dejal v nedavnem intervjuju.

Minister za infrastrukturo Salvini, drugi namestnik Melonijeve, vidi most kot priložnost za preoblikovanje svoje stranke Liga, nekoč znane kot Severna liga, v nacionalno gibanje z velikim projektom tudi na jugu države. Na novinarsko vprašanje, ali lahko most Italiji pomaga doseči novi cilj Nata, je Salvini odgovoril: »Seveda. Infrastruktura je strateško pomembna v mnogih pogledih in z vidika varnosti, zato bo del te infrastrukture, če bomo več vlagali v varnost, postal del varnostnega načrta.«

Toda opozicijo ni prepričal, saj trdi, da gre za politični blef.

Opozicijske stranke nasprotujejo samemu projektu gradnje mostu in njegovi razglasitvi za vojaški izdatek.

»To je posmeh državljanom in obveznostim, ki jih ima Italija v okviru Nata. Dvomim, da bo mednarodna skupnost pogoltnila to blefsko igro vlade. Vlada bi se morala ustaviti in se vzdržati spreminjanja Italije v mednarodni posmeh,« je dejal Giuseppe Antoci, poslanec Evropskega parlamenta iz levičarsko-populističnega Gibanja petih zvezd.

Eden od dodatnih argumentov proti mostu je, da bi povezal dve najrevnejši regiji Italije – obe brez delujočega prometnega sistema.

Mnogi menijo, da je vlaganje v lokalne ceste in železnice nujnejša prednostna naloga.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke