Inšpektor OZN: Kako sem leta 2003 poskušal preprečiti ameriško invazijo na Irak in zakaj mi ni uspelo

Osemindvajsetega januarja je minilo 20 let od razvpitega govora ameriškega predsednika Georga W. Busha mlajšega, s katerim je ta izrekel nekaj usodnih laži, ki so nato vodile do napada na Irak.

Napada, ki je bil izveden s pomočjo »koalicije voljnih«, v katero so ZDA zaradi podpisa »Vilniuške izjave«, ki jo je podpisal tedanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel – vpletle tudi Slovenijo.

Nekateri smo tej nesmiselni in sramotni vojni nasprotovali. Neuspešno. Leta zatem so se v medijih pojavili najprej sramežljivi, nato vse bolj jasni zapisi o tem, da je šlo za napako, za »nepremišljeno vojno s katastrofalnimi posledicami«, kot je šele leta 2013 zapisal ljubljanski Dnevnik, ali da je »šlo le za nafto« kot so istega leta zapisali v 24ur.com - in podobno.

Slovenski mediji se tokrat tega dogodka niso spomnili.

Naključje?

Ali predvidljiva (samo)cenzorska uvidenvnost novinarjev in urednikov vseh medijev vazalne Slovenije do dejanj gospodovalne države iz »našega« zavezništva, ki trenutno zaradi na videz podobnih dejanj nasprotuje Rusiji in vodi z njo »posredniško« vojno v Ukrajini?

O tem, kako ti mehanizmi cenzure, samocenzire, samoprevar in laži delujejo, pa je nekaj osebnih izkušenj razkril tudi Scott Ritter, nekdanji ameriški marinec in inšpektor OZN, ki se je vse do marca leta 2003 in do začetka vojne trudil preprečiti najhujše in je naredil vse, da bi razkrinkal laži o »orožju za množično uničevanje,« ki ga ni bilo in ki ga nikoli niso našli.

In je bilo lažen povod za vojno, ki je naš svet dobesedno vrgla iz tečajev.

 Former US President George W. Bush: “The decision of one man to launch a wholly unjustified and brutal invasion of Iraq… I mean of Ukraine.” pic.twitter.com/7Vxgt1wfyc

— Nixin Wolf (@NixinWolf) January 30, 2023

V članku Kako sem leta 2003 poskušal preprečiti ameriško invazijo na Irak in zakaj mi ni uspelo, napisanem za v Sloveniji nezakonito prepovedan in cenzuriran kanal RT, je opisal, kako se je vojna zares zgodila.

Sledi njegovo pričevanje.

V izpolnitvi svoje svečane, z ustavo zapisane obveznosti je 43. predsednik ZDA George W. Bush 28. januarja 2003 stal pred govorniškim odrom v dvoranah kongresa Združenih držav Amerike in nagovoril Američane.

»Gospod predsednik (Kongresa),« je začel predsednik ZDA, »podpredsednik Cheney, člani kongresa, ugledni državljani in sodržavljani, vsako leto se po zakonu in navadi sestanemo tukaj, da razmislimo o stanju unije. Letos,« je resno zabrusil, »se zbiramo v tej dvorani z globokim zavedanjem odločilnih dni, ki so pred nami.«

»Odločilni dnevi«, o katerih je govoril Bush, so se nanašali na odločitev, ki jo je že sprejel, da v nasprotju z mednarodnim pravom napade Irak z namenom odstranitve iraškega voditelja Sadama Huseina z oblasti.

Sprememba režima je bila temelj politike Združenih držav do Iraka, vse odkar je oče Busha mlajšega (43. predsednik ZDA), Bush starejši (George H. W. Bush, 41. predsednik ZDA) primerjal Sadama Huseina z Adolfom Hitlerjem in zahteval pravičnost ter sojenje, podobno nürnberškemu, za zločin invazije na Kuvajt.

The US and the Battle for Ukraine's Titaniumhttps://t.co/QtwSOpr0TT

" Humanitarian wars "

— Clafe (@Clafe64) January 29, 2023

»Hitler nas je ponovno obiskal,« je starejši Bush povedal množici na republikanskem zbiranju sredstev v Dallasu v Teksasu. »A zapomnite si: Ko se je Hitlerjeva vojna končala, so bili nürnberški procesi.«

Ameriški politiki, zlasti predsedniki, ki želijo svojo državo popeljati v vojno, se takšnim izjavam ne morejo preprosto odreči. Tudi potem, ko je februarja 1991 pregnal iraško vojsko iz Kuvajta, Bush ni mogel počivati, dokler je bil Sadam Husein še na oblasti – bližnjevzhodni ekvivalent Adolfa Hitlerja je moral oditi.

»Če to ni zlo, potem zlo nima pomena«: Kako je prelomni govor utrl pot ZDA, da so sprožile smrt in uničenje

Administracija Busha mlajšega je uvedla sankcije proti Iraku, ki so jih podprle OZN, da bi zadušile nacionalno gospodarstvo in spodbudile spremembo režima od znotraj. Te sankcije so bile povezane z obveznostjo Iraka, da se odreče svojim zmogljivostim za izdelavo orožja za množično uničevanje, vključno z raketami dolgega dosega ter programi kemičnega, biološkega in jedrskega orožja.

Dokler inšpektorji OZN za orožje ne potrdijo, da je Irak razorožen, bodo sankcije ostale v veljavi. Toda kot je pojasnil Bushev državni sekretar James Baker, te sankcije ne bodo nikoli odpravljene, dokler Sadam Husein ne bo odstavljen z oblasti. »Ne zanima nas,« je dejal Baker 20. maja 1991, »sproščanje sankcij, dokler je Sadam Husein na oblasti.«

Iraq War DEATHS haunting Bush & Blair todate and to their graves. pic.twitter.com/5WQxbtosgs

— Ismail Kimani (@Ismail_Kimani) January 29, 2023

Kljub sankcijam je Sadam Husein preživel administracijo Busha mlajšega. Bushev naslednik, Bill Clinton, je nadaljeval politiko sankcioniranja Iraka in jih združil z inšpekcijami orožja OZN, da bi spodkopal Sadama Huseina.

Junija 1996 je Clintonova administracija uporabila postopek inšpekcije orožja OZN kot krinko za izvedbo državnega udara proti Sadamu.

Prizadevanje je spodletelo, ne pa politika. Leta 1998 je Clinton podpisal Iraqi Liberation Act, s čimer je sprememba režima v Iraku postala uradna politika Washingtona.

Sadam je preživel tudi Clintonovo administracijo.

Ko pa je prišlo do izvajanja ameriških načrtov za spremembo režima v Iraku, je bila ob tretjem poskusu Sadamova usoda zapečatena, ko je bil leta 2001 za predsednika izvoljen sin Busha starejšega, George W. Bush.

Medtem ko Clintonovi vladi ni uspelo odstraniti Sadama Huseina z oblasti, mu je uspelo uničiti prizadevanja inšpekcij OZN za nadzor nad razorožitvijo Iraka, kar je ZDA omogočilo, da so še naprej trdile, da Irak ne izpolnjuje svoje obveznosti razorožitve, in zato upravičile nadaljevanje gospodarskih sankcij.

Bill looks depressed to be there.

— Bret Strizak (@BretStrizak) January 15, 2023

Tu je vprašanje postalo osebno. Od leta 1991 do 1998 sem služil kot eden od višjih inšpektorjev OZN za orožje v Iraku in nadzoroval razorožitev Iraka, se spominja v osebni izpovedi Scott Ritter.

CIA je junija 1996 skušala uporabiti mojo inšpekcijsko skupino, da bi pomagala pri državnem udaru proti Sadamu, in nenehno vmešavanje ZDA v delo mojih inšpekcijskih skupin je povzročilo moj odstop iz OZN avgusta 1998.

Nekaj mesecev po mojem odhodu je Clintonova administracija ukazala inšpektorjem OZN za orožje odhod iz Iraka, preden je začela kampanjo bombardiranja, imenovano operacijo Puščavska lisica.

»Večina tarč, bombardiranih med operacijo Desert Fox, ni imela nobene zveze s proizvodnjo orožja,« sem zapisal v svoji knjigi Frontier Justice, objavljeni leta 2003.

The death of 500,000 dead Iraqi children was "a very hard choice, but the price-we think the price is worth it" ~Madeleine Albright pic.twitter.com/pFuVlTPN2E

— Babacar Samba Naudin  (@_BABACAR) January 25, 2023

»Sedemindevetdeset 'strateških' ciljev je bilo napadenih med dvainsedemdeseturno kampanjo; šestinosemdeset jih je bilo povezanih izključno z varnostjo Sadama Huseina – palač, vojašnic, varnostnih objektov, obveščevalnih šol in poveljstva. Brez izjeme je bilo vsako od teh območij podvrženo inšpektorjem UNSCOM (večino teh inšpekcij sem vodil jaz), njihove dejavnosti pa so bile dobro znane in je bilo potrjeno, da niso povezane z UNSCOM.«

Zaključil sem z ugotovitvijo, da je bil »namen operacije Puščavska lisica jasen vsem, ki poznajo ta mesta: Tarča je bil Sadam Husein in ne iraško orožje za množično uničevanje.«

Po teh zračnih napadih so Iračani za vedno izgnali inšpektorje OZN. To je bil seveda ves čas cilj ZDA.

Zdaj, z novo administracijo na oblasti, so ZDA skušale uporabiti negotovost glede statusa iraškega programa orožja za množično uničevanje kot vzvod pri ameriškem ljudstvu in svetu, da bi upravičile invazijo na Irak za odstranitev Sadama Huseina z oblasti enkrat za vselej. Do jeseni 2002 je bilo jasno, da smo narod, ki se bliža vojni.

To sem vzel osebno in se odločil ukrepati, da to preprečim. Šel sem v Kongres in poskušal doseči, da bi senatni odbori za obveščevalne zadeve in zunanje odnose pripravili resnična zaslišanja o Iraku. Zavrnili so to možnost.

Edini način za preprečitev invazije je bil vrnitev inšpektorjev v Irak, da bi lahko dokazali, da država ni grožnja, vredna vojne, vendar so Iračani postavljali toliko predpogojev, da se to preprosto ni moglo zgoditi.

#OTD 20 years ago Rumsfeld said:
“Iraq poses a serious & mounting threat to our country”

Notes of meeting between Bush & Blair two days later make clear Bush intended to invade Iraq even if UN inspectors found no evidence of WMD
FClip from movie, Vice)pic.twitter.com/OU8TyFwgdG https://t.co/2b4ru2pWU5

— Stefan Simanowitz (@StefSimanowitz) January 30, 2023

Nato sem se odločil posredovati kot zasebnik. V Južni Afriki sem se srečal s Tariqom Azizom, Sadamovim svetovalcem in nekdanjim zunanjim ministrom, in mu povedal, da moram javno govoriti z iraško narodno skupščino, ne da bi se moje besede urejale ali preverjale. To je bil edini način, da bi inšpektorje spustili nazaj noter.

Sprva je Aziz rekel, da sem nor. Po dveh dneh razprave se je strinjal.

Govoril sem pred iraško narodno skupščino. Že zaradi tega so me ljudje obtožili izdaje, čeprav sem v tem govoru Iračane kritiziral in jih označil za odgovorne za zločine, ki so jih zagrešili. Opozoril sem jih, da bodo napadeni in da je njihova edina možnost, da inšpektorje OZN spustijo nazaj.

Po tem, ko sem to objavil, se je morala iraška vlada soočiti z mano. Srečal sem se s podpredsednikom, zunanjim ministrom, ministrom za nafto in predsednikovim svetovalcem za znanost. Pet dni kasneje so prepričali Sadama Huseina, da je inšpektorje za orožje brez predpogojev spustil nazaj v Irak. To si štejem za enega vrhuncev svojega življenja.

A to se na žalost ni zgodilo. Da, inšpektorji OZN so se vrnili, vendar so ZDA na vsakem koraku spodkopavale njihovo delo in skušale diskreditirati njihove ugotovitve. Nato je tistega usodnega večera, 28. januarja 2003, predsednik ZDA stopil naprej, da bi dokončal misijo – da bi utemeljil vojno na podlagi grožnje, ki jo predstavljata Irak in njegovo neznano orožje za množično uničevanje.

To ni bila nova razprava. Pravzaprav sem skušal ovreči to vrsto argumentov, odkar so ZDA decembra 1998 ukazale, da inšpektorji OZN za orožje odidejo iz Iraka.

Junija 2000, na ukaz senatorja Johna Kerryja, demokrata iz Massachusettsa, in kritičnega člana senatnega odbora za zunanje odnose, sem v dopisu opisal svoj primer in objavil dolg članek v Arms Control Today, ki je bil nato razdeljen vsem članom Kongresa.

Leta 2001 sem posnel dokumentarni film In Shifting Sands, da bi ameriški javnosti predstavil resnico o iraškem orožju za množično uničevanje, stanju njihove razorožitve in neustreznosti argumentov ZDA za vojno.

Kljub temu je bil tu predsednik Združenih držav, ki je izkoristil svojo ustavno obveznost obveščanja Kongresa in razglasi vojno, zgrajeno na temeljih laži.

»Pred skoraj tremi meseci,« je izjavil Bush, »je Varnostni svet Združenih narodov dal Sadamu Huseinu zadnjo priložnost za razorožitev [opomba: to se zgodi po tem, ko sem pomagal prepričati Irak, da dovoli inšpektorjem OZN za orožje, da se vrnejo brez predpogoja]. Namesto tega je pokazal popoln prezir do Združenih narodov in mnenja sveta.«

Bush je opazil, da Irak ni uspel sodelovati z inšpektorji OZN za orožje, pri čemer je opozoril, da »je moral Irak natančno pokazati, kje skriva svoje prepovedano orožje, dati to orožje svetu na ogled in ga uničiti po navodilih. Nič takega se ni zgodilo.«

Irak je izjavil, da nima več orožja za množično uničevanje in kot tak ni mogel nikomur pokazati, kje skriva neobstoječe orožje.

Pravzaprav so inšpektorji OZN za orožje, ki so v celoti sodelovali z iraško vlado, ovrgli obveščevalne podatke ZDA, ki so trdili, da Irak ne spoštuje obveznosti. ZDA so delovale po načelih, ki segajo v izjavo Jamesa Bakerja maja 1991, da sankcije ne bodo odpravljene, dokler Sadam Husein ne bo odstavljen z oblasti.

Predsednik je nato navedel konkretne trditve o neupoštevnih bioloških povzročiteljih antraksa in botulinskega toksina. Podobno je trdil o sarinu, iperitu in kemičnem orožju VX.

»Mednarodna agencija za jedrsko energijo je v 1990-ih potrdila, da je Sadam Husein imel napreden program za razvoj jedrskega orožja, da je imel načrt za jedrsko orožje in da je delal na petih različnih metodah obogatitve urana za bombo,« je dejal ameriški predsednik.

To je bilo res – bil sem eden od inšpektorjev v središču izsleditve iraških ambicij glede jedrskega orožja. Toda nato je predsednik ZDA izrekel 16 besed, ki so postale sramotne: »Britanska vlada je izvedela, da je Sadam Husein pred kratkim iskal znatne količine urana iz Afrike.«

Direktor Cie George Tenet je bil pozneje prisiljen priznati pred Kongresom, da »teh 16 besed nikoli ne bi smelo biti vključenih v besedilo, napisano za predsednika.«

Tony Blair gets ambushed at Davos!

How has he not been LOCKED UP for lies over the Iraq war and the weapons of mass destruction that didn't exist?

The stupid dispensable security guard in the green jacket, will do anything for money! pic.twitter.com/Yt97KsS52y

— Willem (@NerumWim) January 26, 2023

Kot je pozneje opozoril Tenet, čeprav je bila trditev o obstoju britanske obveščevalne službe pravilna, CIA sama ni zaupala poročilu.

»To [obstoj poročila britanske obveščevalne službe] ni doseglo stopnje gotovosti, ki bi se zahtevala za predsedniške govore,« je dejal Tenet, »in CIA bi morala zagotoviti, da bi bila odstranjena.«

Dejstvo je, da je bil celoten primer predsednika ZDA Georga W. Busha o Iraku laž in da je bila CIA vpletena v pomoč predsedniku pri razglasitvi te laži.

Edini namen te laži je bil vzbuditi strah med kongresom in ameriškim ljudstvom, da sta Irak in še posebej njegov voditelj Sadam Husein grožnja, vredna vojne.

»Leto za letom,« je intoniral Bush, »je Sadam Husein tisti, ki je natančno načrtoval, porabil ogromne zneske, prevzel veliko tveganje za izdelavo in hrambo orožja za množično uničevanje. Ampak zakaj?«

»Edina možna razlaga,« je dejal Bush, ko je odgovarjal na lastno vprašanje, »edina možna uporaba tega orožja je, da prevladuje, ustrahuje ali napada.«

»Z jedrskim orožjem ali popolnim arzenalom kemičnega in biološkega orožja bi lahko Sadam Husein obnovil svoje osvajalske ambicije na Bližnjem vzhodu in povzročil smrtonosno opustošenje v tej regiji.

In ta Kongres in ameriški ljudje morajo prepoznati še eno grožnjo. Dokazi iz obveščevalnih virov, tajna sporočila in izjave ljudi, ki so zdaj v priporu, razkrivajo, da Sadam Husein pomaga in ščiti teroriste, vključno s člani Al Kaide.

Na skrivaj in brez prstnih odtisov bi lahko teroristom priskrbel eno od svojih skritih orožij ali jim pomagal razviti svoje,« je nadaljeval Bush.

»Pred 11. septembrom so mnogi na svetu verjeli, da je Sadama Huseina mogoče zadržati. Toda kemičnih agentov, smrtonosnih virusov in skritih terorističnih mrež ni enostavno zadržati.

Predstavljajte si tistih 19 ugrabiteljev z drugim orožjem in drugimi načrti, ki jih je tokrat oborožil Sadam Husein. V to državo bi bila potrebna prinesti samo eno ampulo, en kanister, en zaboj, da bi prinesel dan groze, kot ga še nismo poznali.

Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da se ta dan nikoli ne zgodi,« je zatrdil Bush.

Predsednik je nato prešel na bistvo svoje predstavitve o Iraku.

»Združene države bodo od Varnostnega sveta OZN zahtevale sklic 5. februarja [2003], da bi preučili dejstva iraškega nenehnega kljubovanja svetu. Državni sekretar [Colin] Powell bo predstavil informacije in obveščevalne podatke o iraških programih nezakonitega orožja, Sadamovih poskusih, da to orožje skrije pred inšpektorji, in njegovih povezavah s terorističnimi skupinami.«

Predsednik je strmel v kamero in neposredno nagovarjal Američane.

»Posvetovali se bomo,« je dejal, »a naj ne bo nesporazuma: Če se Sadam Husein ne bo popolnoma razorožil zaradi varnosti naših ljudi in miru v svetu, bomo vodili koalicijo, da ga razoroži.«

These 3 US Presidents invaded 9 nations in 23 years, and killed 11 MILLION civilians. These men are war criminals. Say it with me: WAR CRIMINALS.

The United States of America is the greatest beacon of hope, freedom and democracy the world has ever known. #AmericanHypocrisy pic.twitter.com/HDaIgkCxSn

— American Pi: March on with the torch of freedom! (@American3141592) March 22, 2022

Zrl sem nazaj v televizijski zaslon, bilo mi je slabo.

Predsednikov govor je bil sestavljen iz laži. Iz samih laži.

Porabil sem vso svojo energijo, da sem zaman poskušal razkriti te laži, a brez uspeha. Moja država je bila na robu vojne na podlagi besed, za katere sem vedel, da so lažne, in ničesar več nisem mogel storiti, da bi to preprečil, se spominja Scott Ritter.