Hitlerjev ameriški model: Niso se komunisti vzgledovali po nacistih, pač pa so nacisti posnemali Američane

Deveti maj ni samo dan Evrope, pač pa je tudi dan zmage – nad fašizmom in nacizmom.

Vendar v zadnjih letih ta dan vse bolj obeležujejo tudi polemike, v katerih poskušajo nekatere, v drugi svetovni vojni poražene sile in njihovi idejni nasledniki predrugačiti zgodovino, iz žrtev narediti krivce, iz krivcev pa žrtve.

To je še posebej očitno ob poskusih postavljanja Sovjetske zveze (SZ) na isto raven z nacistično Nemčijo in fašistično Italijo.

Mogoce bi spremenili ta stavek v:

V Evropi obelezujemo dan, ko smo zaceli premagovat fasizem.

It never ends. Fasizem je kot heroin, ko ga enkrat probas,,, https://t.co/10e4PjwWzs

— zaze (@_zaze_) May 8, 2021

Takšnih poskusov je vse več tudi v Sloveniji, predvsem po zaslugi zgodovinskega revizionizma, ki ga zagovarja predsednik slovenske vlade in SDS Janez Janša.

Začetna točka teh poskusov je seveda zmeraj pakt o nenapadanju oziroma pakt Ribbentrop-Molotov iz leta 1939.

Vendar ta pogodba ni bila pogodba o zavezništvu.

Francija, Britanija in celo Poljska so imele podobne sporazume podpisane že pred letom 1939.

Pravzaprav edino Sovjetska zveza tedaj še ni imela pakta o nenapadanju z Nemčijo.

S tem paktom so si Sovjeti, ki pred tem niso uspeli prepričati zahodne države v zavezništvo - zgolj kupovali čas.

Zahodne države so bile tiste, ki so prve zavrnile pakt s Sovjetsko zvezo.

Šele potem so Sovjeti pristali na sporazum s Hitlerjevo Nemčijo.

In potem ko so Nemci napadli Poljsko, so Sovjeti res izkoristili priložnost in zasedli dele Ukrajine in Poljske – toda v resnici tiste, ki so jih njej odvzeli po prvi svetovni vojni.

Še več, niso se Sovjeti in komunisti vzgledovali po nacistih in niso bili »komunisti in nacisti isti«, kot je v to prepričan celo predsednik slovenske vlade, pač pa so se, kot je pojasnil profesor na univerzi Yale James Q. Whitman v svoji knjigi iz leta 2017 z naslovom »Hitlerjev ameriški model« - nacisti vzgledovali po - Združenih državah Amerike.

In imeli veliko »ameriških prijateljev« vse do razmaha druge svetovne vojne.

Še posebej so jih privlačili primeri rasne segregacije, zakoni o imigraciji in državljanstvu ter propaganda, s katero so ZDA prikazovali kot državo bele supremacije.

Tako kot so v ZDA poniževali in diskriminirali temnopolte, so nacisti – in ob tem še veliko huje – diskriminirali Žide in pripadnike drugih, okupiranih narodov.

Na podoben način kot so v ZDA gledali na Indijance so nacisti na ljudi iz vzhodne Evrope gledali kot na divjake.

Hkrati so se sklicevali na uspešen genocid izpeljan v ZDA zoper Indijance oziroma njihov »manifest usode« pri zasedanju vzhodne Evrope, svojega novega življenjskega prostora.

Torej, @vladaRS, @strankaSDS kaj čakate? Fašisti, nacisti, janšisti, za Slovence isti. Skidajte se že, skupaj s kvizlingi Desus in SMC, dovolj je uzurpacije na dan upora proti okupatorjem in uzurpatorjem

— Senca  (@RobertK81766568) April 27, 2021

In kot je Michael Parenti razkril v svoji knjigi »Črnosrajčniki in rdeči,« so vodilni industrialci ZDA vse do zadnjega podpirali fašiste in naciste v upanju, da bodo obračunali s Sovjetsko zvezo.

Poglejmo samo en, morda najbolj razvpit primer.

Henry Ford in podjetje Ford Motor Company so nacistom pomagali že pred vojno, medtem ko je Rockefellerjeva Chase banka pomagala prati nacističen denar.

Hery Ford je na primer bil prepričan, da je že prva svetovna vojna nastala zaradi »židovske zarote«, v svojem časniku Dearborn Independent pa je dolga leta razširjal protižidovsko propagando.

Ford je bil tudi pod vtisom Protokolov sionskih modrecev, neresnične knjige, ki je postala temelj teorij o židovski zaroti.

Eden od Fordovih občudovalcev je bil sam Adolf Hitler, ki je želel celo pomagati »Heinrichu Fordu«, da bi postal »vodja fašističnega gibanja v ZDA.«

Njegovi pogledi so vplivali tudi na politiko podjetja. Ford je kmalu kupil podjetje Opel in preko njega vstopil na nemški trg.

Leta 1938 je Ford pristal na tajen dogovor z nacisti, s katerim je pomagal nemški vojski kupiti 3100 tovornjakov.

Uradno so bili tovornjaki izdelani v Nemčiji, vendar so v resnici deli prišli iz ZDA, v nacistični Nemčiji pa so vozila samo sestavili.

Vozila, ki jih je nemška vojska zahtevala junija leta 1938 so sredi noči sestavljali v Kölnu.

Ford je naredil veliko uslugo Tretjemu rajhu, ki je tovornjake potreboval za svojo napadalno vojsko in Hitler tega ni pozabil.

Mesec dni zatem je Hitler Henryja Forda odlikoval.

Tridesetega julija leta 1938 je nemški konzul v Clevelandu na prsi ameriškega industrialca pripel »veliki križ nemškega orla,« isto odlikovanje, kot ga je istega leta pozneje dobil letalec Chareles Lindberg.

Številni v ZDA so bili osupli.

Zveza ameriških židovskih vojnih veteranov je napisala, da je odlikovanje »pristanek na krute, barbarske in nehumane akcije nacističnega režima.«

Janša napoveduje vseživljensko učenje. Ta fašizem nas bo čisto izobrazil.

— Marko Pavlišič (@MarkoPavlisic) May 8, 2021

Toda leta 1938 je Fordova tovarna v Kölnu izdelovala že 48 odstotkov vseh nemških tovornjakov z nosilnostjo 2-3 ton.

Ob koncu vojne so ugotovili, da je bilo 15-20 odstotkov vseh nemških tovornjakov izdelanih v tovarnah ameriškega Forda. Dobički podjetja Ford so bili izjemni.

In ko je bila Francija leta 1940 okupirana, je Ford nadaljeval s proizvodnjo tovornjakov v Franciji.

Edsel Ford, sin Henryja Forda pa je vzdrževal stike z okupacijsko francosko vlado ves čas vojne.

Ko so maja leta 1942 britanska letala bombardirala Fordovo tovarno v Franciji je Edsel izrazil zadovoljstvo, da ameriški časniki niso poročali o tem, da je šlo za tovarno njegovega očeta.

Leta 1943 sta dva preiskovalca prišla do sklepa, da so Fordove operacije v Franciji izvajane »v korist Nemčije« in da je to odobril sam Henry Ford.

to day is VE day will we have to do this again to have a American victory day- looks that way don't it pic.twitter.com/0zNTooYvlA

— Big Al (@1307th) May 8, 2021

V njegovih podjetjih v Franciji so uporabljali tudi delo vojnih ujetnikov. Leta 1945 pa so tovarno in sestradane delavce osvobodili – ameriški vojaki.

Od leta 1998, prvega primera tožbe zaradi prisilnega dela, pa do danes je Ford plačal že na milijone dolarjev žrtvam prisilnega dela v njegovih tovarnah v Evropi.

Vendar nacisti Američanov niso videli kot nesporen vzgled.

Nacisti so ZDA deloma tudi zavračali kot državo »mešanja ras« ter »liberalne dekadence«, ki bo privedla do implozije države.

ZDA so bile za njih država, ki je v zatonu.

Zaradi druge svetovne vojne je izgubilo življenje ogromno število ljudi, toda pri tem se je potrebno zavedati, da je Sovjetska zveza z več kot 27 milijoni žrtev plačala daleč največji krvni davek.

Pri tem pa je za tiste, ki predvsem v Rusiji tega obdobja ne pozabljajo še posebej zavržno to, da se s povečevanjem ameriškega vpliva v Evropi začenja spreminjanje mnenj o drugi svetovni vojni in spomina nanjo.

Vse skupaj je prišlo celo tako daleč, da je ruski predsednik Vladimir Putin že predlagal sprejem zakonodaje, ki bo enačenje Sovjetske zveze z nacistično Nemčijo predstavljalo kaznivo dejanje.

Na podoben način sta v nekaterih evropskih državah prepovedana tudi nacifašistična ikonografija in zanikanje holokavsta.

Živimo v času, ko so vse pogostejši poskusi zanikanja polpretekle zgodovine, ter boja slovenskih in jugoslovanskih partizanov za svobodo države. Pa tudi pomembnost boja zavezniških in sovjetskih vojakov poskušajo zmanjšati.

Toda ni res, da so bili nacisti in komunisti »isti.«

Na poti na Jesenice pic.twitter.com/1hjkBN7oja

— Matic Klansek Velej (@MaticKlansek) May 7, 2021

Komunisti in partizani so svet osvobodili nacizma in zato partizanske zvezde in zastave, pod katerimi so se borili, nikoli ne bodo enake simbolom nacistom in fašistom, zasužnjevalcem Evrope.

Ob tem pa bi se morali spomniti stavka ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya, ki je dejal, da »vsak, ki ljubi svobodo, dolguje Rdeči armadi dolg, ki ga nikoli ne bo mogoče poplačati.«