REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Gruzijski parlament preklical veto: Premier razkril, da mu je komisar EK grozil z usodo slovaškega premierja Fica!

Gruzijski parlament preklical veto: Premier razkril, da mu je komisar EK grozil z usodo slovaškega premierja Fica!Za dokončno sprejetje zakona o tujih agentih, ki ga je Rusija v resnici povzela iz tovrstnega ameriškega zakona iz leta 1938, je glasovalo 84 poslancev, le štirje proti, nato pa ga ima pravico podpisati predsednik parlamenta. Vir: Posnetek zaslona, X
V resnici je Rusija le povzela ameriški zakon o tujih agentih iz leta 1938!

Gruzijski parlament je davi začel zasedanje, katerega namen je bil preseči veto predsednice države Salome Zurabišvili na zakon o tujih agentih, ki ga je poimenovala za ruskega.

Domači mediji navajajo, da mora za dokončno sprejetje zakona zanj glasovati 76 od 150 poslancev.

Gruzijski parlament se je z večino glasov nato odločil, da preglasi veto predsednice države na zakon o tujih agentih.

Zakon zdaj mora podpisati Zurabišvilijeva, če tega ne bo storila, pa bo zakon podpisal predsednik parlamenta.

»84 poslancev je glasovalo za, štirje proti. Zakon je bil sprejet,« je povedal predsednik parlamenta Shalva Papuashvili.

Ob tem so se ob poslopju parlamenta že zbrali protestniki, gre pa za državljane, ki nasprotujejo sprejetju zakona.

Spomnimo, parlament Gruzije je 14. maja v tretji in zadnji obravnavi sprejel osnutek zakona »O transparentnosti tujega vpliva«, ki predvideva registracijo organizacij, ki »uresničujejo interese tujih sil« in prejemajo dohodek iz tujine.

Takšen zakon je bil lani zaradi množičnih protestov opuščen, aprila letos pa je vladajoča stranka Gruzijske sanje predlagala skoraj enak zakon, s spremembo, da se namesto izraza »agent za tuje interese« uporablja izraz »organizacija, ki deluje za tuje interese«.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je pred tem Gruzijo pozval, naj ta osnutek zakona umakne iz procedure, predstavniki Evropske unije pa so opozorili, da bi bil njegov sprejem resna ovira pri vstopu Gruzije v EU.

Zurabišvilijeva je večkrat izrazila podporo prozahodnim protestnikom, zakon označila za »ruskega« in »oviro na evropski poti«, ko pa je dokument prišel v njen podpis, je nanj vložila veto.

V Gruziji so njeno potezo označili za izdajo, to obtožbo je javno izrekel tudi gruzijski premier (tvit zgoraj).

Mnogi pa so ob tem spomnili na dejstvo, da je Zarubišvilijeva francoska državljanka, rojena v Parizu gruzijskima staršema pred 72 leti.

Kot je poročal BBC, sta njena starša zapustila Gruzijo, ko so jo sovjetske sile leta 1921 priključile k ZSSR.

Po zaključku študija je delala v francoski diplomatski službi.

Bila je celo veleposlanica Francije v Gruziji leta 2003.

Potem je leta 2004, navkljub dejstvu, da domačega jezika sploh ne obvlada (tudi danes ne povsem), dobila gruzijsko državljanstvo.

Takratni predsednik Mihael Sakašvili jo je nato imenoval za zunanjo ministrico Gruzije zaradi njene prozahodne usmeritve, ki naj bi pomagala Gruziji v približevanju Evropski uniji in NATO, saj je nekaj časa delovala tudi znotraj omenjenega vojaškega pakta.

Zaradi njenih prozahodnih stališč jo številni v Gruziji vidijo kot lakaja interesov Zahoda.

Leta 2018 ji je uspel veliki met, ko je kot prva ženska zmagala na predsedniških volitvah v Gruziji.

Prišla je pod luči žarometov, ko je 18. maja vložila veto na tako imenovani »ruski zakon o tujih agentih«, namenjen medijem in nevladnim organizacijam, ki so financirani iz tujine, kar je v tej državi sprožilo večtedenske množične proteste.

Zakon zahteva, da se mediji in nevladne organizacije registrirajo kot »tuji agenti«, če »zasledujejo interese tuje sile«, torej če več kot 20 odstotkov svojih sredstev prejemajo iz tujine.

Zakon zahteva, da se mediji in nevladne organizacije registrirajo kot »tuji agenti«, če »zasledujejo interese tuje sile«, torej če več kot 20 odstotkov svojih sredstev prejemajo iz tujine.

Zurabišvilijeva, ki je vse bolj v nasprotju z gruzijsko vladajočo stranko, je dejala, da je zakon o tujih agentih v nasprotju z gruzijsko ustavo in »vsemi evropskimi standardi« ter dodala, da ga je »treba razveljaviti«, je poročal Associated Press.

V resnici je Rusija le povzela ameriški zakon o tujih agentih iz leta 1938!

Toda vladajoča stranka Gruzijske sanje je imela dovolj večine, da preglasi veto predsednice, in je to storila danes.

Gruzijska vlada vztraja, da je namen zakona spodbujati preglednost in omejiti, po njenem mnenju škodljiv tuji vpliv v državi s 3,7 milijona prebivalci.

Gruzijci se prav tako bojijo ukrajinizacije svoje dežele.

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je medtem razkril, da mu je eden od evropskih komisarjev grozil, da ga bo doletela klavrna usoda predsednika slovaške vlade Roberta Fica, ki po atentatu nanj še vedno okreva v bolnišnici.

Sramotno grožnjo evropskega komisarja za širitev Olivérja Várhelyija je javno razgalila gruzijska vlada v objavi na Facebooku.

»Ste videli, kaj se je zgodilo Ficu? Morate biti zelo previdni,« je omenjeni visoki evropski uradnik sporočil gruzijskemu premierju.

Ob tem je naštel vrsto ukrepov, ki bi jih zahodni politiki lahko sprejeli v primeru, če bi bil veto, ki ga je vložila predsednica Saloma Zarubišvili na sprejeti Zakon o transparentnosti tujega vpliva - preglasovan.

Sam Kobakhidze poudarja, da je bila grožnja, izrečena v telefonskem pogovoru z enim od evropskih komisarjev, tudi v kontekstu dolgoletnega izsiljevanja – milo povedano nenavadna.

»Omemba atentata na Fica nakazuje, da ima Gruzija opravka z izjemno nevarno silo, ki želi zasejati nemir v državi,« je opozoril premier.

Evropski komisar se je sicer izgovarjal, da so bile njegove besede vzete izven konteksta in da je samo opozarjal, da bi lahko prišlo do nenadzorovanih razmer zaradi protestov, ki bi ogrozile javno varnost, a le malokdo mu je verjel.

Na Slovaškem so bile razmere res zaostrene, a Fica je nenadoma ustrelil človek, ki je bil v gruči privržencev predsednika vlade in ne sredi nenadzorovanih razmer.

Zelo očitno je tudi, da gruzijski protestniki nosijo veliko EU in ameriških zastav in s tem dajejo za prav tistim, ki trdijo, da podpirajo vmešavanje tujcev v notranje zadeve Gruzije.

Tbilisi je že vajen groženj iz drugih (zahodnih) držav zaradi sprejetja zakona o tujih agentih, tokrat pa so razmere »še posebej zaskrbljujoče«, je opozoril Kobakhidze.

Spomnimo, v začetku meseca je gruzijski parlament z veliko večino sprejel zakon o preglednosti in tujem vplivu, pogovorno znan kot »zakon o tujih agentih«, ki je v zadnjih tednih sprožil politično krizo v državi na Južnem Kavkazu.

Zahodne države so Tbilisiju poslale grožnje, tiskovna predstavnica Bele hiše Karine Jean-Pierre pa je opozorila, da bo Washington »temeljito prevrednotil dvostranske odnose, če bo zakon stopil v veljavo«.

Vodja urada State Departmenta za usklajevanje sankcij Jim O'Brien pa je dejal, da bi lahko ZDA uvedle omejitve za Gruzijo, če predlog zakona, ki ga je sprejel parlament, ne bo spremenjen.

Evropska unija pa je zagrozila, da bo zamrznila prošnjo republike za članstvo v EU.

Zakon je naletel na ostre kritike opozicije, nevladnega sektorja in prozahodnih medijev ter številnih zahodnih uradnikov, ki so ga pejorativno poimenovali »ruski zakon« in namigovali na podoben predpis, ki v Rusiji velja že od leta 2012.

Malokdo med njimi pa omeni, da zakon s skoraj enakim imenom obstaja tudi v Združenih država Amerike, in sicer že od leta 1938, ter da o sprejetju takšne uredbe razmišljajo tudi v Evropski uniji.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke