Geopolitika cepiv: Kako je vzpon egoizma vplival na polom zahodne strategije cepljenja in zaton solidarnosti v Evropi

Kako je mogoče, da smo priča tako obsežnemu uporu zoper cepljenje, predvsem v zahodni Evropi?

Kaj vse je šlo narobe do te mere, da se zdi, da tudi najbolj razvite države pandemije enostavno ne obvladujejo več?

Na ta vprašanja je v daljšem eseju z naslovom »Geopolitika nemoralne pandemije« na spletni strani The Indicter poskušal odgovoriti Marcello Ferrada de Noli, zaslužni švedski profesor epidemiologije, nekdanji raziskovalec na medicinski šoli Harvard in ustanovitelj geopolitične revije The Indicter.

Glede na zadnje dogajanje v zvezi s pandemijo in zaplete s proticepilskimi gibanji v vsej zahodni Evropi in še posebej v Sloveniji si njegovo razmišljanje o vzrokih tega dogajanja zasluži posebno pozornost.

A lahko vsaj tisti učitelji, ki poučujete mlajše od 12 let, zberete toliko spoštovanja do sočloveka in se greste cepit, ali pa zamenjajte službo? Hvala. https://t.co/DYxW3CLiBF

— Jernej Kovac (@JerKoNej) August 30, 2021

Da so ta vprašanja aktualna, kažejo tudi odzivi uporabnikov družbenih omrežij, ki izostavljajo podobne probleme.

Cepljenje mora biti obvezno. Vse ostalo je farsa. Diskurzi o osebni izbiri, osebni odgovornosti itn so šli predaleč. V Sloveniji imamo precej obveznih cepljenj, pa čeprav se zakonske sankcije ne izvajajo, ustavno sodišče je tudi potrdilo ustavnost takšne obveze.

— Nienna (@Niennathebitch) August 28, 2021

Po oceni znanega švedskega epidemiologa se je sedanja kriza začela že pred leti, natančneje – s padcem berlinskega zidu in koncem hladne vojne.

To se na prvi pogled zdi precej presenetljiva in drzna trditev.

Ki pa ni brez podlage.

Dying for anti-vaccine freedom pic.twitter.com/VcborXw5ol

— Dave Underwood (@daveunderwood) August 29, 2021

Prva napaka, ki so jo v spopadu z aktualno pandemijo storile zahodne vlade, vključno s slovensko, je bila namreč res diskriminacija in dolgo odlašanje s potrditvijo ruskega cepiva Sputnik V, na kar smo večkrat opozarjali tudi mi.

To je zasejalo dvome najprej v to cepivo.

Nato pa tudi v druga, »zahodna« cepiva, na kar tvorci protiruske propagande sicer niso računali.

Marcello Ferrada de Noli vidi prvo napako zahodne strategije cepljenja v zavračanju ruskih cepiv.

»Moja trditev je, da diskriminatorni pristop, ki ga imajo institucije, kot je EMA v Evropski uniji (in na splošno zahodne vlade do znanstvenega napredka ruskih cepiv proti covid-19) ne predstavlja le katastrofalne strategije za spopadanje s to pandemijo iz vidika teh držav, pač pa tudi revnejših držav pod njihovim vplivom. Gre tudi za kratkovidno, neinteligentno in neodgovorno geopolitično vedenje, ki bo na koncu - razen če ne bo popravljeno - povzročilo lastno, implozivno družbeno uničenje…

V strogem epidemiološkem smislu je koncept pandemije povezan z distribucijo določene okužbe v populaciji.

Toda obsega te porazdelitve in posledične stopnja njene obolevnosti in umrljivosti ne določa le infekcijska moč virusa. To je povezano z ukrepi, za katere se vlade in organi javnega zdravja odločijo, da jih bodo izvedli. Tako kot v primeru Švedske, kjer je bila prednostna naloga poskrbeti za interese gospodarstva, ne pa za zdravje in življenja starejšega prebivalstva.

Žal je tisto, kar povzroča stotine tisočev nepotrebnih smrti instrumentalizacija teh protipandemičnih strategij, ki so jih naredile zahodne korporacije ter vlade in njihova mednarodna zavezništva zato, da bi služila predvsem njihovim geopolitičnim in dobičkonosnim interesom.

Pri nas bi vsi vse imeli, med drugim tudi avtonomijo odločanja, zato da se na koncu nihče ničesar ne odloči. Družba brezjajčnih birokratčikov, ki bi rada boga držala za jajca. pic.twitter.com/agQtIjbIOf

— Vasja Bocko (@vasko_dagama) August 26, 2021

Neupravičeno zanemarjanje ruskega Sputnika V v boju proti covidu-19 je povzročilo, da je veliko prebivalcev v evropskih in drugih državah zaradi pritiskov EU držav ostalo brez pravočasnega dostopa do cepiv.

To je bilo storjeno v času, ko ni bilo na voljo nobenega drugega cepiva, ali ko se je dobava cepiv, proizvedenih na Zahodu ustavila, ali pa se je drastično zmanjšala, kot v primeru AstraZenece in v podjetju Pfizer.

Ob tem je bilo cepivo Sputnik V prvo cepivo proti covid-19, ki je bilo ustvarjeno in odobreno v znanstveni skupnosti, njegova učinkovitost in varnost pa je bila dokazana z objavo v reviji Lancet.

Prav to dejstvo je bilo pravi razlog za diskriminatorno stališče, ki sta ga na primer EMA in večina držav EU dosledno uporabljali pri obravnavi vprašanj v zvezi s cepivom Sputnik V.

 pic.twitter.com/QejzVmF0Ge

— Drakče, Rumenko sa sela (@homerhsimpson) August 29, 2021

Ni šlo za znanost, ne za epidemiološko vrednotenje statistik v resničnem svetu pri uporabi cepiva Sputnik V.

Šlo je za čisti egoizem, za pohlep, ki se javnosti prodaja pod krinko zgodb o hladni vojni, 'sankcij', ter usmerjanje ksenofobnih in protiruskih občutkov.

Vojno proti cepivu Sputnik V so zahodne sile in njihovi evropski sateliti istočasno uporabljale tudi kot propagando za krepitev položaja zveze NATO, na primer iz baltskega boka,« je kritičen švedski epidemiolog.

Če bi bil Sputnik V odobren tako s strani WHO kot evropske agencije EMA, bi se s tem lahko bistveno in pravočasno dvignila tudi precepljenost prebivalstva, ugotavlja avtor.

Toda EMA tega ni naredila vse do danes.

Pandemije ob tem niso le virološki pojav. So tudi družbeni pojav.

Virusi obstajajo že 3,5 milijarde let. Zaradi pojava seva virusa okužba ni endemična ali pandemična.

Odvisna je od odziva družbe proti njegovemu širjenju.

Toda ob tem so širjenju virusa pomagali tudi »določeni idiosinkratični in kulturno-ideološki dejavniki«, predvsem »ponoven pomen individualizma in vedenja, osredotočenega na ego, ki ga vzpodbujajo in tolerirajo v zahodnih družbah.«

Pandemija ima zato svoje korenine v času ob koncu hladne vojne.

Vse se je začelo 9. novembra 1989. Hladna vojna je bila tudi obdobje osvobodilnih gibanj po vsem svetu. Številnim  narodom je uspelo doseči demokratični napredek prav v senci hladne vojne. Vse to je ustvarilo univerzalizacijo načel solidarnosti, kolektivno predstavo o spoštovanju človekovih pravic, občutek, da so se vsi rodili enaki.

Pozneje so se po zahodnih državah razširile nove javne zdravstvene ustanove, ki so bile že uveljavljene v socialističnih družbah. K rasti socialnih pravic delavcev na Zahodu pa je veliko prispevala prav »grožnja« Sovjetske zveze in socializma, opozarja avtor.

A maš znanstveni dokaz, da Prebold obstoja. Da ma kej prebivalcev, da majo župana da majo šolo.
Fse je fake news.

— Jest Pa Ti (@arnoyy4u) August 26, 2021

Konec Sovjetske zveze je pomenil pokop socializma kot sistema.

»Takoj zatem smo v 90. letih in po njih bili po vsem svetu priče obujanju individualizma. Ta je bil zaščiten v neoliberalnih gospodarstvih in ob preoblikovanju družb v paradigme antisocialne solidarnosti. Če trenutna 'hladna vojna' ne bo mogla drastično spremeniti svoje trenutne etične temperature, bo vsemu človeštvu zamrznila upanje na preživetje.

V ta kontekst bi morali postaviti tudi razumevanje trenutne cepilne krize.

To krizo sestavljajo: a) nenaklonjenost ljudi do cepljenja; b) povečana potreba po poživitvenih cepivih; c) težave pri proizvodnji in distribuciji cepiva; d) pomanjkanje cepiv za veliko večino svetovnega prebivalstva,« pojasnjuje Marcello Ferrada de Noli, zaslužni švedski profesor epidemiologije, nekdanji raziskovalec na medicinski šoli Harvard in ustanovitelj geopolitične revije The Indicter.

1972/6 april...Cepljenje poteka mirno in normalno (razsajale so črne koze)...le kako je to mogoče, da se ljudstvo v 49 letih tako spremeni. Dilema, je bil tisti hvaljeni sistem res dober, ko je bila DIREKTIVA? pic.twitter.com/9kNKXWBxPF

— mako62 (@marko0630) August 28, 2021

Nato se de Noli loti prvega od problemov.

»Odpor do cepiva je le deloma zakoreninjen v pomanjkanju zadostnih informacij za javnost. To je povezano tudi z dvema močnima dejavnikoma. Prvi je včasih neutemeljen strah glede sekundarnih učinkov cepiva zoper covid-19.

Drugi, ki je povezan z zgornjo razpravo, pa je individualistično, nesocialno usmerjeno vedenje pomembnih slojev prebivalstva, zlasti mlajših.

Vse to vpliva tudi na pandemijo v državah Evrope. In je posledica neoliberalnega kulturnega fenomena, ki se je razcvetel istočasno z neuravnoteženim gospodarskim neoliberalizmom, ki je nastal na ruševinah berlinskega zidu leta 1989.

Socialistične ideje solidarnosti so nastajajoče potrošniške družbe pričele zakrivati in potiskati na obrobje s trditvijo, da bo vse uredil 'svoboden trg'.

Ta 'trg', pa je, kot vemo, na splošno monopoliziran in tako malo 'svoboden', kot imajo malo svobode glede svoje zasebnosti državljani, ki so pod nadzorom upravljalcev družbenih medijev… V tem obdobju so tudi države, kot je Švedska, ki je bila prej znana po razviti državi blagostanja, začele opuščati družbene storitve,« opozarja Ferrada de Noli.

komunisti so v rekordnem roku, ki ga strokovni svet še danes občuduje, cepili skoraj 20 milijonov ljudi in bolezen zatrli v kali.
brez mask, testov, enormne gospodarske in družbene škode in enormnih zaslužkov za posameznike. pic.twitter.com/HsUv7A60T6

— ciril brajer (@CiroBrajer) August 27, 2021

Popolnoma drugače je bilo še v času druge svetovne vojne in zatem: »Po drugi svetovni vojni so izkušnje človeških nesreč med ljudmi naravno vodile ljudi k razumevanju pomena solidarnosti za obnovo in blaginjo družbe. Poziv k skupnemu cepljenju bi bil tedaj na primer takoj razumljen kot nujen korak k ohranitvi zdravja celotnega kolektiva. V današnjem času ni tako.

Slišal sem, kako mladi in ljudje srednjih let popolnoma resno trdijo, da 'naj drugi norci tvegajo, mi pa bomo tega preživeli'. To pomeni, da naj cepljeni 'tvegajo' in omogočijo imuniteto črede s 75 odstotki v korist tistih, ki 'nočejo tvegati'.«

Obrazi razsvetljenih .... pic.twitter.com/2zZRG7fOHX

— Jan  (@janponiz) August 30, 2021

»V bistvu gre za isto skupino ljudi, ki bo, dokler se bo le dalo, zanemarjala zaščitne ukrepe, ki koristijo javnemu zdravju njihovih sorojakov.

Dejansko so prav ti ljudje skupaj s šibkimi in nesposobnimi organi javnega zdravja v veliki meri soodgovorni za izjemen porast okužb lansko jesen in zimo v Evropi,« poudarja Ferrada de Noli.

Kdo je torej odgovoren za tisto negativno spremembo k egoizmu in postavljanju lastnih pravic v ospredje vsega?

Ferrada de Noli ponuja odgovor tudi na to vprašanje: »Odgovorne so Zahodne družbe kot celote in tiste, ki so jim sledile in so to stanje pretvorile v blagovno znamko nasprotovanja 'demokracije' proti 'socializmu.'«

»Toda ta egoistični individualizem ubija 'demokratično družbo' ali vsaj najbolj revne in najbolj ranljive med njimi. In za to uporablja orožje upiranja cepivom,« opozarja avtor.

Nato se loti še »poživitvenih odmerkov.«

No, za Andreje se pa splača študirat 12 let. #pohvalanadan pic.twitter.com/Fo0nn1TQ4a

— Iza Zavodnik (@IZavodnik) August 30, 2021

Ugotavlja, da se običajno cepiva proti covidu-19 dajejo v »homolognih zaporedjih primarnega povečanja«.

In dodaja, da so nove študije pokazale, da je »mogoče glavno povečanje izvajati z različnimi cepivi, vendar z istimi antigeni.«

A ne vedno. Po mnenju izrednega profesorja Andrása Lengyela, objavljenem na spletnem strokovnem forumu G-med pa na primer zato, ker je AstraZeneca vektorsko cepivo z oslabljenim adenovirusom šimpanza, kar pomeni, da poživitveni odmerek v obliki tretjega odmerka istega cepiva »ne more povzročiti močnejšega odgovora imunskega sistema, kot se je to že zgodilo s prejšnjima dvema odmerkoma.«

Razlog za potrebo po »poživitvenih« odmerkih pa so tudi nove različice, na primer »delta.«

Toda v tej novi fronti boja proti pandemiji so razvijalci Sputnika V na Inštitutu Gamaleya odkrili novo obnovitveno cepivo proti različici delta, ki ga lahko dajemo kot ojačevalnik drugim cepivom.

To je edinstveno odkritje, zato bi si moralo zaslužiti več prostora v zahodnih medijih, je prepričan epidemiolog.

savesno ima masku, dakle sve ok.
Uzgred u pitanju je No. 352 Squadron RAF Yugoslav

— Uroš@Ubuntu  ‏ (@UrosUbuntu) August 29, 2021

Dodaten razlog bi lahko bilo preprečevanje anafilakse.

Cepiva z anafilaktičnimi reakcijami so bila cepiva na osnovi mRNA, predvsem cepiva Pfizer-BioNTech in Moderna. Razlog za to reakcijo je verjetno ena od njunih sestavin. Gre za pegilirane lipidne nanodelce polietilen glikola (imenovanega tudi PEG2000).

V primeru obnovitvenega cepljenja se cepiva na osnovi mRNA tistim z zapleti po prvem odmerku vsekakor ne sme dajati, opozarja Ferrada de Noli.

In v teh primerih so za poživitvene odmerke na prvem mestu primerna cepiva, ki ne vsebujejo PEG, na primer prav Sputnik V.

Ne glede na to pa so v EU in ZDA ruska »poživitvena« cepiva, ki se lahko uporabljajo po kateremkoli cepivu še naprej – zanemarjena.

Zakaj Švedska ni več v medijih?
Ker je preko 80% precepljenih.

Zakaj na Danskem odpravljajo vse ukrepe?
Ker je več kot 70% precepljenih.

Zakaj so v Sloveniji še ukrepi, teste se plačuje, bližamo se spet porastu okužb?
Ker je pri nas več kot 50% cepcev.

— Zrimškow (@bosstjanz) August 30, 2021

»Za nas na znanstvenem epidemiološkem področju to sploh ni presenetljivo. Inštitut Gamaleya je res registriral prvo razpoložljivo cepivo proti covidu-19 v svetu, ki pa se zdaj, zaradi manevrov EMA, uporablja povsod po svetu razen v EU,« opozarja švedski epidemiolog.

»Ta pandemija je, vsaj v Evropi, pokazala, da bi lahko bile 'človekove pravice za vse' pojem v fazi izumrtja, ki sorazmerno izginja s priznavanjem pravic le nekaterim - začenši z lastniki velikanskih zahodnih farmacevtskih družb, sebičnimi in pristranskimi političnimi voditelji Zahoda ter tistimi, ki vodijo svetovne zdravstvene agencij,« sklene Ferrada de Noli.