REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Francija drsi v predsedniško diktaturo: Je Emmanuel Macron že izvedel tihi državni udar?

Francija drsi v predsedniško diktaturo: Je Emmanuel Macron že izvedel tihi državni udar?Zdi se, da so se pogajanja v Franciji zataknila med nasprotujočimi si zahtevami sredine in levice, francoskemu predsedniku pa se očitno ne mudi z izhodom iz politične krize. Vir: Posnetek zaslona, X

Od drugega kroga parlamentarnih volitev v Franciji je minil že več kot mesec in pol, nove vlade v Parizu pa ni videti niti v obrisih. Kljub temu, da gre nedvomno za izredne razmere, se zdi, da se predsedniku Emmanuelu Macronu ne mudi iz njih.

Če je kolikor toliko razumljivo, da so bila pogajanja o novi vladi zamrznjena med Olimpijado, ki jo je gostila Francija – čeprav tudi ta izgovor ni povsem prepričljiv, glede na to, da je Macron namerno razpisal volitve pred Igrami –, dejstvo, da oprijemljivega napredka še vedno ni v pogajanjih niti cela dva tedna po koncu Olimpijskih iger, se zdi milo rečeno nenavadno.

Razlog za to ni pomanjkanje kandidatov za premierja, saj je leva koalicija Nova ljudska fronta (NFP), ki je na volitvah osvojila največ poslanskih sedežev, za mandatarko predlagala Lucie Castets, malo znano uradnico iz Pariza.

Pravi, da je »glavna ovira za zmagovalni blok NPF njegov program«. To je to, to je tisti tihi del povedan na glas, nočejo, da NPF prevzame oblast, ker jim njihov program ni všeč.

Macron pa je zavrnil sprejem njene kandidature, češ da Francija potrebuje voditelja, ki uživa »stabilno in široko« podporo v parlamentu, da bi se izognila morebitni blokadi opozicije.

V ozadju njegove odločitve je dejstvo, da vladajoči centristi pod Macronovo taktirko nočejo sodelovati s predstavniki Nepokorne Francije (LFI) Jean-Luca Mélenchona, največje stranke znotraj NFP, v kateri so še socialisti, komunisti in zeleni Ekologi. Čeprav Lucie Castets ni članica Nepokorne Francije, bi nekateri ministri lahko prihajali iz te stranke.

Ni pa jasno, kako francoski predsednik misli, da bo dobil »stabilno in široko« podporo, če bo še naprej izključeval vsako stranko, ki mu ni všeč, pa naj bo leva ali desna - razen če namerava Franciji vladati »za nedoločen čas« s pomočjo tehnične vlade.

Predhodni premier Gabriel Attal je sicer že podal odstop, a ga Macron ni sprejel. Attala je zaprosil, naj ostane na položaju zaradi »stabilnosti države«.

»Seveda bom opravljal svoje naloge, dokler bo to potrebno,« je odvrnil Attal. Ta je položaj nastopil v začetku letošnjega leta, v zgodovino pa se je zapisal kot najmlajši premier doslej.

Stranke sredine in levice so se na predvečer drugega kroga parlamentarnih volitev združile, da bi preprečile zmago desničarskega Nacionalnega zbora (RN) Marine Le Pen, ki je na evropskih volitvah 9. junija dobil največ glasov, kot tudi v prvem krogu državnozborskih volitev konec meseca.

Čeprav so bili pri tem uspešni - RN je končala na poraznem tretjem mestu, za NFP in Macronovimi centristi - so se volitve končale z oblikovanjem doslej najbolj »barvitega« parlamenta v novejši francoski zgodovini, v katerem nobena politična skupina ni niti blizu večine.

NFP je dobila največ poslanskih sedežev (182), a je še daleč od 289 glasov v skupščini, kolikor je potrebnih za večino.

Macronovo sredinsko zavezništvo Skupaj je s 168 mandatov končali na drugem mestu, a je francoski predsednik doslej zavračal sodelovanje s strankama, ki jih ima za »skrajne«: Nacionalnim zborom na desnici in Nepokorno Francijo na levici.

Macron izbere novega predsednika vlade – očitno nekoga, ki mu je všeč – in odpravi neprijetnost, da bi parlament zaprosil za soglasje, ker če bi to storil, se očitno ne bi strinjali. Kako to ne bi bil državni udar?

Imenovanju premierja iz vrst Mélanchonove stranke ostro nasprotujejo tudi konservativci in RN, ki grozijo z glasovanjem o nezaupnici, če bo do tega prišlo. Nepokorna Francija je s svoje strani napovedala, da bo storila enako, če kandidat za predsednika vlade ne bo iz njihovih vrst.

Predstavniki Mélenchonove stranke so prejšnji teden zagrozili, da bodo, če Macron znova ne bo sprejel kandidature Lucie Castets, začeli postopek za njegovo odstavitev.

Proces oblikovanja vlade v Franciji je tako obtičal »v blatu«, brez jasne rešitve, ki bi bila sprejemljiva za vse strani.

Potem ko je Macron v petek končno napovedal, da bo začel pogovore z voditelji političnih strank o oblikovanju nove vlade, so predstavniki levice sporočili, da so »izjemno zadovoljni«.

»Po dveh mesecih se predsednik začenja zavedati, da je izgubil volitve,« je dejal visoki predstavnik Nepokorne Francije Manuel Bompard in dodal, da bi moral Macron zdaj prevzeti vlogo »sodnika, ne pa selektorja«.

Ob tem je opozoril, da je Macron uzurpiral položaj.

Mélanchon pa je opozoril, da je francoski predsednik v težavah, zato je prešel v ofenzivo: Macrona je odkrito vprašal, ali je pripravljen zaupati mandat Lucie Castets, če v vladi ne bo ministrov iz njegove stranke.

Mélanchon je kmalu pridobil podporo koalicijskih kolegov, ki so podprli njegove zahteve – s čimer je bil še dodatno okrepljen pritisk na francoskega predsednika.

Kot je na X primerjal francoski podjetnik Arnaud Bertrand, je Mélenchon Macronu »vrgel rokavico v obraz«: če bi zavrnil njegov predlog, bi predsednik Francije tako rekoč priznal, da mu ni mar za voljo ljudstva, izraženo na parlamentarnih volitvah.

Macronovi sodelavci so takoj krenili v protiofenzivo in napadli voditelja in politični program Nepokorne Francije.

Poslanec in nekdanji tiskovni predstavnik stranke Preporod Benjamin Haddad je na omrežju X zapisal, da bi bila vsaka vlada, povezana z Mélenchonovo stranko, očitno nesprejemljiva za Macrona, medtem ko je nekdanji Macronov minister François Bairro dejal, da je program Nepokorne Francije »zelo nevaren«.

Oster odziv francoskih centristov nakazuje, da Macron ne bo mogel zlahka pomiriti strank zmerne desnice, sredine in levice, katerih glasove potrebuje za oblikovanje »stabilne in široke« večine - še posebej, ker je gospodarski program NFP v osnovi nezdružljiv z napovedanimi reformami, kot je premik upokojitvene starosti, ki je lani povzročila široko nezadovoljstvo francoske javnosti.

Posvetovanja o oblikovanju nove francoske vlade so se uradno začela v ponedeljek, naslednji dnevi pa bodo pokazali, ali ima Macron »asa v rokavu« ali bo francoska vlada do nadaljnjega delovala v tehničnem mandatu.

Vendar se s tem kaže tudi nedemokratičnost francoskega predsednika, ki očitno noče spoštovati volje volivcev. Pri tem ga podpirajo tudi mnogi politiki sredine, kar je še toliko bolj zavržno.​​​​

Kot je poudaril francoski podjetnik Arnaud Bertrand, je Mélenchon (na fotografiji desno) Macronu (na fotografiji levo) »vrgel rokavico v obraz«: če bi zavrnil njegov predlog, bi predsednik Francije tako rekoč priznal, da mu ni mar za voljo ljudstva, izraženo na parlamentarnih volitvah. Macron je zavrnil Mélenchonov predlog. Vir: Posnetek zaslona, X

Komentar Arnauda Bertranda najbolje pojasni, kako je Francija na poti v diktaturo: »To, kar pravijo Macronovi zavezniki, da bi upravičili njegove poteze, je nekaj najbolj nedemokratičnega, kar sem kdaj prebral, bere se kot nekaj nerealnega.

S tem se kaže tudi nedemokratičnost francoskega predsednika, ki očitno noče spoštovati volje volivcev. Pri tem ga podpirajo tudi mnogi politiki sredine, kar je še toliko bolj zavržno.

Poglejmo na primer, kaj trdi François Bairro, zelo znan liberalni sredinski politik, ki je dolgoletni zagovornik Macrona.

Najprej zavrača dejstvo, da so volitve prinesle zmagovalca: 'Tisti, ki trdijo, da so bili na teh volitvah zmagovalci, dobro vedo, da govorijo neumnosti. To ni res.'

Njegova interpretacija volilnega rezultata je: 'Francoske demokracije ne more voditi absolutna večina skrajne desnice ali skrajnosti na splošno.'

Medtem pa glasovi – dejansko gledano – govorijo ravno nasprotno: tisto, kar imenuje 'skrajnosti' (Nova ljudska fronta, NFP, in Nacionalno združenje, RN), je zbralo 63 odstotkov glasov (37 odstotkov za RN in 26 odstotkov za NFP) in imajo 56 odstotkov sedežev v parlamentu (31 ostotkov sedežev za NFP in 25 odstotkov za RN). Njegova skupina - Macronova politična koalicija – pa je dobila 23 odstotkov glasov in 26 odstotkov sedežev ...«

»Torej, kar so Francozi zelo povedali na volitvah, je: 'Siti smo političnega centra, siti Macrona in njemu podobnih, želimo dramatične spremembe, ne pa poslovanja kot običajno'.

Preoblikovanje tega v 'Francozi so rekli, da ne želijo, da jih vodijo skrajnosti', in torej namigovanje, da želijo še naprej biti vodeni s strani (Macronovega) centra, je več kot nerealno. Kaj je torej Bairrojev predlog? To je najbolj nor del. Pravi: 'V mojih očeh je samo ena stvar: predsednik republike imenuje vidno osebnost, ki sestavi vlado. Ta oseba predlaga ekipo in ta ekipa ne zahteva predhodnega soglasja političnih strank, saj ga nikoli ne bo pridobila.'

Z drugimi besedami, predlaga, da se popolnoma izognemo demokratičnemu procesu: Macron izbere novega predsednika vlade – očitno nekoga, ki mu je všeč – in odpravi neprijetnost, da bi parlament zaprosil za soglasje, ker če bi to storil, se očitno ne bi strinjali.«

»Kako to ne bi bil državni udar? Razložite mi to, kot da imam pet let...

Macron izbere novega predsednika vlade – očitno nekoga, ki mu je všeč – in odpravi neprijetnost, da bi parlament zaprosil za soglasje... Kako to ne bi bil državni udar? Vir: Posnetek zaslona, X

Nazadnje Bairro pojasnjuje, zakaj Macron ne bi smel imenovati predsednika vlade iz NFP, kar bi običajno moralo biti, če bi Macron sledil demokratičnim pravilom, ki so precedens (premier je običajno in logično imenovan iz skupine z največ sedeži v parlamentu).

Pravi, da je 'glavna ovira za zmagovalni blok NFP - njegov program'.

To je to, to je tisti tihi del povedan na glas!

(Macronovi) nočejo, da NFP prevzame oblast, ker jim njihov program ni všeč.

Tako torej dejansko brez sramu trdijo, da njihove politične preference prevladajo nad demokratičnim procesom,« sklene kritiko Macronovega diktatorskega početja Arnaud Bertrand.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke