Facebookova cenzura: deklaracija o neodvisnosti je sovražni govor

Facebook je v ZDA znova sprožil vrsto kritik zaradi svoje politike »brisanja« računov in uporabniških strani, ki naj bi bile »neavtentične« in naj bi kot takšne poskušale vplivati na politične procese v ZDA. Vse to je seveda stranska posledica preiskave o domnevnem vpletanju ruskih hekerjev na ameriške predsedniške volitve, pa tudi posledica škandala zaradi prodaje osebnih podatkov uporabnikov podjetju Cambridge Analytica.

Vendar pa boj Facebooka proti »lažnim profilom« in cenzuriranje nekaterih vsebin že prinašata tudi nekoliko nenavadne rezultate. V Washingtonu so na primer aktivisti neke antirasistične organizacije precej jezni, saj je Facebook odstranil njihovo spletno stran. Facebook je namreč odstranil stran s pozivom na dogodek "No Unite the Right 2-DC", s katero so organizatorji pozivali na proteste zoper miting belih supermačistov v Washingtonu, ki naj bi potekal 12. avgusta letos. Legitimni lastniki strani so bili zaradi ravnanja Facebooka precej jezni.

Vendar ne gre za edini takšen primer. V torek je namreč Facebook sporočil, da je odstranil 32 strani na Facebooku ali Instagramu, saj naj bi bile »vpletene v koordinirano neavtentično obnašanje.«

Po oceni podjetja so obstajale povezave med lažnimi profili računov in lažnimi računi, s katerimi naj bi upravljali ruski agenti in operativci. Vendar pa antirasistični aktivisti zavračajo trditev, da je bila njihova spletna stran »lažna« oziroma neavtentična. Pri tem navajajo, da so bili organizatorji njihovega dogodka, na katerega so pozivali ljudi, tudi zelo znane osebnosti in antirasistične skupine iz ZDA, kot na primer skupina »Black Lives Matter«.

deklaracija.jpg

»Mi se ne organiziramo zaradi Rusije, to počnemo zaradi naših najbližjih, skupnosti in sosesk, da bi jih zavarovali pred fašisti in uniformami. Beli nacionalizem in supermačizem nista ruska zarota, pač pa sistemski problem,« so zapisali predstavniki ene od skupin, ki je sodelovala pri organizaciji dogodka. Antirasistični aktivisti sedaj poskušajo ljudi informirati preko nove strani.

Facebook je ob tem tudi že doslej naredil še vrsto podobnih, zelo spornih potez. Tako je na primer Guardian poročal, kako je podjetje kot »lažno novico« označilo celo ameriško deklaracijo o neodvisnosti.

Liberty Country Vindicator, majhen lokalni časnik iz Teksasa je na primer neposredno pred ameriškim državnim praznikom 4. julija letos na svoji Facebookovi strani objavil dele originalne ameriške deklaracije o neodvisnosti. Tudi zato, da bi med svojimi bralci spodbudil razprave o ameriški zgodovini.

Vendar so algoritmi Facebooka besedilo deklaracije takoj označili za »sovražni govor« in odstranili objavo. Ob tem je Facebook časnik obvestil, da deklaracija vključuje tudi izraz »neusmiljeni indijanski divjaki«, takšno izražanje pa predstavlja »kršitev standardov skupnosti.« Omenjeni izraz je bil sicer v različnih zgodovinskih razpravah pogosto navajan kot primer nehumanega odnosa priseljencev do avtohtone populacije Indijancev v ZDA. Vendar ni dvoma, da so te besede v deklaraciji o neodvisnosti res zapisane. Zato je Facebookova odločitev časnik silila v »prekrajanje in olepševanje zgodovine.«

terorvojne.jpg

Casey Stinnett, vodilni direktor v podjetju je dajal, da so se po tej Facebookovi intervenciji povsem resno vprašali, ali »naj sploh objavijo še zadnja dva dela deklaracije« ker ni jasno, ali bo »Facebook v njej znova našel kaj nesprejemljivega,« nato pa bi časnik lahko dokončno izgubil svojo Facebook stran.

Po protestih novinarjev so v Facebooku vendarle odstopili od svojih zahtev in prvotno objavo znova vrnili na svoje mesto. Vendar je podobnih primerov še veliko.

V začetku leta je stran »LGBT History« objavila pesem umetnice Zoe Leonard iz leta 1992 z naslovom»Želim lezbijko za predsednico«. Pesem, ki je bila pred tem brez težav natisnjena na velikih plakatih, so morali odstraniti z Instagrama - zaradi kršitve »standardov skupnosti.

Leta 2016 je Facebook odstranil s Pulitzerjevo nagrado svetovno znano fotografijo iz Vietnama »Vojna terorja«, ki jo je naredil Norvežan Tom Egeland. Fotografija kaže otroke, med njimi devetletno popolnoma golo Kim Phúc, kako beži pred napadom z napalmom. Norveški časnik je v odgovor na odstranitev fotografije napisal uvodnik, v katerem je zagovarjal ponovno objavo. Vendar je Facebook odstranil tudi to objavo časnika in uredništvo obvestil, da bodo odstranjene »katerekoli fotografije, ki kažejo popolnoma gole ljudi ali njihove genitalije ali ritnice ali pa popolnoma odkrite ženske dojke.«

Takšna »Facebook cenzura« se morda zdi trivialna, toda ker se uporaba spetnih strani in družbenih omreži hitro povečuje, vse bolj narašča tudi število podobnih, z zdravo pametjo skreganih »napak« in avtomatskih, dejansko pa nesmiselnih in neutemeljenih cenzorskih posegov Facebooka. To pa pomeni, da obstaja tudi nevarnost, da veliko število ljudi morda sploh ne bo imelo dostopa do resničnih opisov zgodovinskih dogodkov, umetniških del, fotografij in drugih avtentičnih, naknadno »cenzuriranih« dejstev.