Evropski parlament potrdil predlog direktive o avtorskih pravicah v digitalni dobi

Evropski poslanci so v Strasbourgu potrdili predlog direktive o avtorskih pravicah na digitalnem trgu. Po oceni glavnega poročevalca Axla Vossa je to dober znak za kreativno industrijo v Evropi. Temu so pritrdili tudi slovenski ustvarjalci. Strokovnjakinja Maja Bogataj Jančič pa meni, da na dolgi rok ne bo v prid niti ustvarjalcem niti novinarjem.

Za predlog direktive je glasovalo 438 poslancev, 226 jih je bilo proti. Med prvimi je bila tudi večina slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu, saj da je pomembno, da se nadaljuje razprava o tej temi, medtem ko sta jo Tanja Fajon (S&D/SD) in Igor Šoltes (Zeleni) zaradi nejasnosti in neprimernih rešitev zavrnila.

Reforma avtorskega prava EU je bila pred evropskimi poslanci ponovno, ker so v začetku julija zavrnili začetek medinstitucionalnih pogajanj z Evropsko komisijo in Svetom EU na podlagi besedila, ki ga je sprejel odbor za pravne zadeve (Juri). S sprejetim predlogom se je tako odprla pot za pogajanja, ki lahko trajajo več mesecev, Evropski parlament pa bo nato glasoval še o končnem besedilu.

Od julijskega glasovanja na plenarnem zasedanju so poslanci vložili približno 200 dopolnil. Številna so bila med seboj zelo podobna ali celo identična.

Voss iz Evropske ljudske stranke (EPP) je sicer v torek v razpravi branil svoj kompromisni predlog ter pozval h konstruktivnemu sodelovanju, saj se je, kot je dejal, treba postaviti na stran umetnikov in ustvarjalcev. Po njegovi oceni direktiva ne ogroža svobodnega interneta in ne vodi v cenzuro, želi pa vzpostaviti ravnotežje med ustvarjalci in večjimi spletnimi platformami, ki se okoriščajo na njihov račun.

Kot je ocenila strokovnjakinja za avtorsko pravo Maja Bogataj Jančič, to "ni vesel dan za ustvarjalce v EU niti za novinarje in še manj za pluralnost medijev, vsaj ne na dolgi rok". Po njenih besedah poslanci niso prisluhnili opozorilom stroke in so podprli tako novo sorodno pravico za založnike z 11. členom kot tudi obveznost za filtriranje vsebin 13. člena - oba sta bila pred julijskim glasovanjem izpostavljena kot najbolj problematična - ter pozabili na mnoge izjeme in omejitve.

Po njeni oceni so trenutne rešitve slabše od tistih, ki jih je julija predlagal Juri, saj so poslanci vlagali dopolnila na predlog, ki ga je pred dvema letoma objavila Evropska komisija in ga Slovenija ni podprla.

Tudi v Piratski stranki Slovenije so prepričani, da so evropski poslanci sprejeli dopolnila, ki bodo omogočila cenzuro, monopolizacijo in korporativizacijo interneta in odpravo svobode na internetu. Predsednik stranke Rok Andree je ocenil, "da so velike politične stranke pod vplivom založnikov" sprejele 11. in 13. člen z najslabšimi dopolnili. "Evropski parlament bo očitno slepo upal, da bodo ti členi delovali, kljub temu da je bilo dokazano, da ne bodo in bodo imeli katastrofalne posledice za družbo in gospodarstvo," je poudaril.

Po oceni predstavnikov ustvarjalcev je izglasovana direktiva izraz političnega soglasja, da je treba avtorje zaščititi oziroma da je stanje z regulacijo boljše kot brez nje, je ocenil predstavnik avdiovizualnega sektorja Klemen Dvornik. Tudi po besedah Rudija Zamana iz avtorske in založniške organizacije Sazor sprejem predloga kaže željo po konstruktivnem sodelovanju in "prvi korak k reševanju vprašanja zaščite avtorskih pravic na internetu in v elektronskih medijih".

Enako meni Darjo Rot, predsednik Združenja fonogramske industrije Slovenije. Kot prednost direktive vidi v tem, da se bo Youtube na dolgi rok izenačil z delovanjem drugih portalov, ki ponujajo glasbo, kot sta Spotify in Deezer, ker ti v tem trenutku plačujejo vsaj dvajsetkrat več od prvega.

Generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije Špela Stare pa je dejala, da težko ocenjuje, kaj je prineslo današnje glasovanje, to bo mogoče le, ko pridobijo zadnjo različico besedila. Še vedno je to po njenih besedah le začetek zgodbe, direktiva pa politični kompromis, ki ni idealen za nobeno stran. "Prepričani smo, da bo v nadaljevanju možno doseči kakšna izboljšanja in popravke, tako da ne bo pretirano posegla v uporabniško izkušnjo na internetu," je dodala.

Namen direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu sicer je, da bi ustvarjalci kreativne industrije - glasbe, filmov ali novic - dobili pravična nadomestila za svoja dela v digitalnem okolju. Po Vossovih besedah Evropa potrebuje zakonodajo, ki bo uravnotežila razmerje med lastniki avtorskih pravic in platformami, ki uporabljajo avtorska dela na spletu, ne da bi avtorji pri tem dobili kakršnokoli nadomestilo.