EU in Velika Britanija pol leta po začetku pogajanj o brexitu čez prvo oviro

Velika Britanija je po lanskem referendumu, na katerem so se Britanci odločili za brexit, letos uradno sprožila postopek izstopa iz EU. Junija so stekla ločitvena pogajanja, a šele po pol leta sta strani dosegli zadosten napredek za začetek pogovorov o prihodnjih odnosih. To so na vrhu potrdili tudi voditelji sedemindvajseterice.

Ločitveni postopek med Londonom in Brusljem je stekel 29. marca, ko je Velika Britanija po 44 letih "zakonske zveze brez ljubezni" sprožila 50. člen lizbonske pogodbe. S tem je začel teči dveletni rok do izstopa, v katerem morata strani doseči končni dogovor. Britanska vlada je morala sprožiti postopek v skladu s pogodbo o EU po referendumu junija lani, na katerem je 51,9 odstotka Britancev glasovalo za brexit.

Britanska premierka Theresa May je v želji, da bi okrepila pogajalsko pozicijo Združenega kraljestva, v začetku junija tvegala s predčasnimi parlamentarnimi volitvami, na katerih pa se ji račun ni izšel. Njeni konservativci so namreč izgubili absolutno večino v parlamentu in so odtlej v manjšinski vladi s severnoirskimi unionisti (DUP). A kot se je izkazalo, Mayeva v pogajanjih o brexitu težko računa na njihovo podporo pri občutljivem vprašanju meje na irskem otoku.

Prvi pravi poraz na glasovanjih o brexitu pa je Mayeva v britanskem parlamentu doživela prejšnji teden, ko so poslanci podprli predlog dopolnila k zakonu o brexitu, v skladu s katerim bo moral parlament dogovor med EU in Veliko Britanijo potrditi na zavezujočem glasovanju.

Po volitvah, skoraj eno leto po referendumu, je London 19. junija z EU začel pogajanja o brexitu. Na strani EU pogajanja vodi Michel Barnier, na britanski tamkajšnji minister za brexit David Davis. Sedemindvajseterica držav članic, ki ostajajo v uniji (EU27) se pogaja enotno.

Načelo pogajanj je postopen pristop: najprej je treba doreči temeljna vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku -, nato se bosta strani pogovarjali o prihodnjih odnosih.

A šele pol leta po začetku pogajanj, 8. decembra, sta EU in Velika Britanija dosegli preboj glede prednostnih ločitvenih vprašanj. Glede pravic okoli 4,5 milijona državljanov iz drugih članic EU sta se strani doslej dogovorili za konkretna jamstva za državljane na obeh straneh Rokavskega preliva.

Na irskem otoku sta se EU in Združeno kraljestvo odločena izogniti neprepustni meji, zato sta sklenila kompromis, da bo Severna Irska ohranila skladnost s pravili notranjega trga in carinske unije.

Občutljiva točka pogajanj je tudi finančna poravnava, glede katere sta strani dosegli dogovor o metodologiji, ki temelji na treh načelih: da nobena članica unije ne bo zaradi brexita plačala več ali prejela manj denarja, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo vse obveznosti, ki izhajajo iz članstva, ter da ne bo Britanija plačala nič več in nič prej, kot bi, če bi bila članica. Iz Londona so sporočili, da naj bi v okviru ločitvenega dogovora Britanija plačala od 40 do 45 milijard evrov.

Omenjeni kompromisi so po mnenju Evropske komisije zadosten napredek za prehod v pogajanja o prihodnjih odnosih. Voditelji EU27 so prehod v drugo fazo potrdili v petek na vrhu. EU ob tem opozarja, da je za kakršen koli nadaljnji napredek nujno spoštovanje zavez iz prve faze.

Številni so si ob potrditvi prehoda v drugo fazo oddahnili. Kot je v članku po vrhu zapisal Anand Menon, direktor pobude The UK in a changing Europe na londonskem Kings Collegeu, bi v primeru, da ta teden to ne bi uspelo, imeli še več politične in gospodarske negotovosti.

A profesorja Menona moti način, na katerega je bil dosežen napredek, in opozarja, da bo to v prihodnje botrovalo težavam. "Britanski pristop namreč vključuje oddaljevanje od partnerjev, od katerih bo Združeno kraljestvo odvisno v prihodnjih mesecih in letih," opozarja. Po njegovem mnenju je Mayeva sicer dobro opravila svojo nalogo in blažila nasprotujoče si pritiske doma in iz EU.

Je pa Menon kritičen do vzorca delovanja britanske vlade, ki se je pokazal med pogajanji - najprej napad in na koncu popuščanje zahtevam EU. Ta pristop je britanski vladi pomagal, da je dosegla kratkoročen cilj, odobritev druge faze pogajanj. Politika majhnih korakov je sicer po njegovi oceni edina možnost, ki jo ima Mayeva spričo razdeljenosti vlade in parlamentarne računice. A na dolgi rok bi to Londonu utegnilo škodovati, saj bodo pogajanja o brexitu trajala več let, opozarja.

Druga faza vključuje pogajanja o prehodnem obdobju, ki naj bi se začela januarja, in o novem partnerskem sporazumu, ki naj bi se začela spomladi prihodnje leto. Barnier je napovedal, da si bo EU prizadevala za prostotrgovinski sporazum po vzoru dogovora s Kanado.

Skrajni rok za dosego končnega dogovora je marec 2019, dve leti po tem, ko je Združeno kraljestvo sprožilo ločitveni postopek. Mayeva je sicer predlagala dveletno prehodno obdobje. To je, kot poudarja Simon Usherwood iz pobude The UK in a Changing Europe, pomembno, ker vse kaže, da predvideni dve leti za pogajanja ne bosta dovolj, da bi izpogajali in ratificirali dogovor, kakršnega še ni bilo.

"A za zdaj je to prihodnost. Mayeva je vesela, da domov prinaša novico o zadostnem napredku, EU pa je pomirjena zaradi zavezanosti Mayeve procesu. A vsi se bojijo, da je bila prva faza lažji del in da se resnično zahtevno delo šele začenja," piše Usherwood.