EU in Japonska dosegli dogovor o trgovinskem sporazumu

EU in Japonska sta danes v Bruslju po več kot štirih letih pogajanj dosegli načelni dogovor o prostotrgovinskem sporazumu. Dogovor, dosežen dan pred vrhom G20, je pomembno sporočilo podpore odprti mednarodni ureditvi v nasprotju z izolacionistično in protekcionistično politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, izpostavljata obe strani.

Za EU je po propadlem poskusu sklenitve trgovinskega sporazuma z ZDA in velikih težavah z dogovorom s Kanado ter po odločitvi o brexitu sporazum z Japonsko pomemben kot simbol vitalnosti evropske trgovinske politike.

V času protekcionističnih teženj v ZDA je pomemben tudi kot sporočilo podpore prosti trgovini. Splošne globalne okoliščine, zlasti poteze ameriškega predsednika Trumpa, so sploh bistveno prispevale k pospešitvi pogajanj.

"V kontekstu brexita smo slišali izjave, da članstvo v EU ni smiselno, saj je laže globalno trgovati zunaj EU. Danes potrjujemo, da to ni res," je ob oznanitvi dogovora poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Vsem tistim, ki pravijo, da se vrača doba izolacionizma in dezintegracije, Tusk odgovarja, da to ni res in da svetu ni treba sto let nazaj v preteklost, temveč prav nasprotno, kar dokazuje dogovor z Japonsko.

Dogovor EU in Japonske je bil po Tuskovih besedah mogoč, ker ne gre le za skupne trgovinske interese, ampak za skupne vrednote: liberalno demokracijo, človekove pravice in vladavino prava.

Tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je izpostavil, da dogovor presega prosto trgovino, da postavlja standarde za druge, da zapiranje pred svetom ni dobro za nič in nikogar ter da "ni zaščite v protekcionizmu".

Japonski premier Shinzo Abe je poudaril, da je to rojstvo največjega naprednega, industrializiranega, prostega gospodarskega območja na svetu, saj EU in Japonska predstavljata 30 odstotkov BDP, 10 odstotkov prebivalstva in 40 odstotkov trgovine na svetu.

Dogovor z Japonsko je za EU največji dvostranski trgovinski dogovor doslej - vključuje 638 milijonov ljudi in približno tretjino globalnega gospodarstva. Je tudi prvi dogovor, ki vključuje posebno zavezo pariškemu podnebnemu sporazumu.

Dogovor odpira nove priložnosti - potencial za povečanje evropskega izvoza na Japonsko za več kot tretjino. Poleg tega odpravlja za milijardo evrov dajatev, ki jih morajo sedaj evropski izvozniki plačati na leto, je koristi dogovora ponazoril Juncker.

EU in Japonska sta sicer na izrednem vrhu v Bruslju dosegli načelni dogovor o dveh sporazumih. Prvi je sporazum o gospodarskem partnerstvu, ki pokriva v glavnem trgovinske odnose, drugi je sporazum o strateškem partnerstvu, ki pokriva širše sodelovanje.

Do konca je bilo odprto vprašanje mlečnih izdelkov. EU je od Japonske zahtevala odpravo okoli 30-odstotnih dajatev na uvoz evropskega sira. EU izid opisuje kot "zelo zadovoljiv", kmetijsko-živilski sektor pa kot "velikega zmagovalca".

Evropski vinarji bodo na primer z dogovorom privarčevali 134 milijonov evrov na leto, proizvajalci usnja in čevljev pa 174 milijonov. Nemško pivo in poljska vodka bosta uživala na Japonskem enako zaščito kot v EU, je še ponazoril Juncker.

Drugo občutljivo vprašanje je bil avtomobilski sektor. Japonska je od EU zahtevala odpravo dajatev na japonske avtomobile. Viri pri EU v povezavi s tem izpostavljajo, da so interesi EU različni, ko gre za avtomobile in ko gre za avtomobilske dele.

Avtomobilski sektor je res občutljiv, evropska industrija je zahtevala sedemletno prehodno obdobje in po napovedih virov ne bo razočarana. Ko gre za avtomobilske dele, je trgovina veliko bolj uravnotežena in živahna v obeh smereh, tako da je predvidena veliko hitrejša liberalizacija.

Eno ključnih odprtih vprašanj, ki bo za zdaj ostalo povsem odprto, je kočljivo vprašanje reševanja sporov med vlagatelji in državo. Juncker je v povezavi s tem danes poudaril, da zasebna razsodišča nimajo prostora pri odločanju o javnih interesih.

Pravno besedilo sporazuma je sicer še treba doreči. Po Junckerjevi napovedi naj bi trgovinski sporazum začel veljati v začetku leta 2019. Predsednik komisije je tudi nakazal, da ga bodo morale ratificirati vse članice unije.

Evropski trgovinski pogajalci se še dobro spomnijo zapletov z belgijsko frankofonsko regijo Valonijo pri sklepanju trgovinskega sporazuma s Kanado in nihče ne želi, da bi se ta scenarij ponovil.

Neuradno sicer v Bruslju izpostavljajo pričakovanje, da se zgodba ne bo ponovila. Menijo namreč, da je evropska javnost Ceto tesno povezovala s spornim trgovinskim sporazumom z ZDA, znanim po kratici Ttip, in da sporazumu z Japonsko ne bo tako nenaklonjena.

EU je tretja največja trgovinska partnerica Japonske, Japonska pa šesta največja partnerica EU. Več kot 600.000 delovnih mest v uniji je že sedaj povezanih z izvozom na Japonsko.

Po trgovinskem dogovoru z Japonsko se bo EU osredotočila tudi na trgovinska pogajanja z Mercosurjem, Mehiko, Novo Zelandijo in Avstralijo.