Do 2030 bi lahko po cestah vozila vsaj desetina električnih avtomobilov

DO 2030 bi lahko po konzervativnih ocenah Mednarodne agencije za energijo (IEA) po svetovnih cestah vozilo 125 milijonov električnih avtomobilov, kar bi pomenilo nekaj več kot desetino vseh avtomobilov. Po optimističnem scenariju pa bi ta številka lahko dosegla 220 milijonov. Lani je število električnih avtomobilov doseglo 3,1 milijona.

Število električnih avtomobilov in priključnih hibridov na svetovnih cestah se je lani povečalo za 54 odstotkov oz. za en milijon. To je predstavljalo le en odstotek vseh prodanih avtomobilov, skupno število vseh električnih avtomobilov pa je kljub izraziti rasti prodaje v zadnjih letih (od 2013 se je število tovrstnih vozil več kot pošesterilo) predstavljalo le majhen del enega odstotka vseh osebnih vozil na svetovnih cestah, ki se po ocenah giblje nad 1,2 milijarde.

Največji trg za električne avtomobile je Kitajska, na katero odpade okoli polovica vse prodaje novih avtomobilov. Lani so tako na Kitajskem prodali 580.000 električnih avtomobilov oz. 72 odstotkov več kot v 2016. Kljub temu je bil delež električnih avtomobilov med vsemi lani prodanimi tam le okoli dvoodstoten. Na drugem mestu po obsegu prodaje novih električnih vozil so bile ZDA, kjer so jih prodali 280.000, kar je tri četrtine več kot v 2016, izhaja iz študije IEA, objavljene ta teden.

Za nekaj več kot 70 odstotkov se je povečala tudi prodaja električnih avtomobilov v Nemčiji in na Japonskem, kjer pa je bil njihov delež med vsemi novimi prodanimi avtomobili na cestah tako kot v ZDA le pri okoli ali nekaj nad enim odstotkom. Podoben delež je bil tudi v celotni EU.

Najvišje po deležu električnih avtomobilov med novimi pa so nordijske države Norveška, Islandija in Švedska, pri čemer tudi v svetovnem smislu prednjači Norveška, kjer je lani delež prodanih novih električnih avtomobilov med vsemi predstavljal 39 odstotkov, delež električnih avtomobilov med vsemi registriranimi pa nekaj več kot šest odstotkov.

Električna mobilnost sicer ni omejena le na avtomobile. Lani se je tako število električnih avtobusov na svetu povečalo s 345.000 na 370.000. Število električnih dvokolesnikov pa je doseglo celo 250 milijonov.

Razmah uporabe električnih avtomobilov je še vedno odvisen predvsem od politik in spodbud držav, ki želijo tudi na ta način zmanjšati učinek prometa na globalno segrevanje ozračja in znižati izpuste toplogrednih plinov.

Če bodo države ostale pri trenutnih politikah na tem področju, bo po ocenah IEA, ki kot svetovalno telo deluje v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), število električnih avtomobilov na svetovnih cestah do 2030 naraslo na približno 125 milijonov, kar bi pomenilo okoli desetino vseh osebnih vozil. Če pa bodo države svoja prizadevanja še okrepile, pa bi lahko doseglo celo 220 milijonov.

Največje spodbude IEA trenutno vidi na Norveškem, Kitajskem in v EU, v ZDA pa v zvezni državi Kalifornija.

Pozitivno na povečanje prodaje električnih avtomobilov vpliva tudi vse nižja cena baterij, pri čemer pa to povzroča vse večje povpraševanje po nekaterih kovinah, kot sta litij in kobalt, te pa se v veliki meri nahajajo v državah v razvoju, kjer prihaja tudi do številnih primerov korupcije in eklatantnih kršitev človekovih pravic.

Omejevalna dejavnika sta tudi nezadostna infrastruktura javnih hitrih polnilnic in neprilagojenost električnega omrežja. Okoljevarstveniki sicer opozarjajo, da prispevek električnih avtomobilov k razogličenju ne bo tako velik, če bo elektrika zanje prihajala iz elektrarn na fosilna goriva. V IEA menijo, da bo tudi brez tega učinek elektrifikacije prometa na znižanje izpustov toplogrednih plinov precejšen, s spremljajočim pospešenim prehodom na obnovljive vire energije pa bi se ta pozitivni učinek lahko več kot podvojil.