REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Danes boste umrli, marksisti!« Breivik neiskreno »obžaluje« pokol in si želi iz svojega stanovanja v zaporu

»Danes boste umrli, marksisti!« Breivik neiskreno »obžaluje« pokol in si želi iz svojega stanovanja v zaporuAnders Breivik. Vir: Twitter

Danes mineva deseta obletnica terorističnega napada, ki ga je na Norveškem izvedel desničarski skrajnež Anders Breivik.

Točno opoldne so v vseh norveških cerkvah zazvonili zvonovi v spomin na 77 žrtev največje povojne tragedije, ki je to državo prizadela 22. julija leta 2011.

Komemoracij, ki so bile v več krajih, so se udeležili in na njih govorili visoki državni in politični predstavniki, cerkveni dostojanstveniki, prestolonaslednik Haakon, generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg, ki je bil med tragedijo norveški premier in mnogi drugi.

Takrat enaintridesetletni Norvežan Anders Bering Breivik je pravzaprav izvedel dva teroristična napada.

Najprej na sedež norveške vlade v središču Osla, malo kasneje pa na mladinsko taborišče tedanje vladajoče Delavske stranke na otoku Utoja.

V najhujšem zločinu na Norveškem je bilo ubitih 77 ljudi, desetine pa lažje in huje ranjenih. Nastala je tudi ogromna materialna škoda.

Anders Breivik
Anders Breivik. Vir: Twitter

22. julija pred natanko desetimi leti je točno ob 15.25 uri v soseski v središču prestolnice, kjer imajo sedež vlada in ministrstva, odjeknila strašna eksplozija.

Takoj ko jih je videl, se je predal specialnim policijskim enotam, ki so z veliko zamudo prišle na otok, jim potožil, da ga boli prst, in prosil policijo za - obliž.

Anders Behring Breivik je avtomobil-bombo izdelal tako, da je na kmetijo pripeljal velik kombi, napolnjen z 950 kilogrami razstreliva, ročno izdelanega z mešanjem umetnih gnojil in dizelskega goriva.

Moč eksplozije je ustrezala bombi, napolnjeni s 300-400 kilogrami vojaškega eksploziva TNT.

Uničenje je bilo ogromno, ubitih je bilo devet ljudi, osem pa huje ranjenih.

Takrat pa je bil Breivik v srebrno sivem avtomobilu »Fiat Doblo« že na poti na otok Utoya, ki se nahaja v Tirifjordu, približno 40 kilometrov severozahodno od Osla.

Na majhen otok je prispel oblečen v lažno policijsko uniformo, s ponarejeno policijsko značko, oborožen s pištolo in polavtomatsko puško z bajonetom in infrardečim merkom ter nahrbtnikom, polnim streliva.

Gostiteljem se je v političnem taboru mladih Delavske stranke predstavil kot policist, ki jih je prišel varovati, ker se je v prestolnici zgodil teroristični napad.

Nekaj ​​minut po prihodu na slikovit otok je Breivik izvlekel pištolo in najprej ubil stražarja, nato pa še policista v civilu, ki ni bil v službi.

Nato pa se je odpravil v »lov« za najstniki na otoku.

»Danes boste umrli, marksisti!«, je vzkliknil (glede na rekonstrukcijo sodišča in pričevanje preživelih) in začel streljati, večinoma na mlade, ki so začeli panično bežati, se skrivati na otoku pod skalami in drevesi, zalivi ...

Mnogi so pred razjarjenim Breivikom skočili v vodo in poskušali preplavati na drugo stran do kopnega in 500-600 metrov oddaljenega pristanišča Utvik.

To je bil grozljiv pokol.

Breivikovim kroglam je uspelo uiti 502 udeležencem poletnega političnega tabora.

Breivik je surovo ubil 69 ljudi, od tega 33 mlajših od 18 let. Najmlajša deklica je bila stara le 14 let.

Breivikovim kroglam je kljub temu ušlo 502 udeležencev poletnega političnega tabora.

Nato se je takoj, ko jih je uzrl, predal specialnim policijskim enotam, ki so z veliko zamudo prišle na otok.

Takoj jim potožil, da ga boli prst, in prosil policijo za - obliž.

Avgusta 2012 je bil Breivik obsojen na najvišjo kazen za teroristične napade - 21 let zapora, strogo izolacijo in pripor.

Po izteku kazni bo senat posebnega sodišča preučil, ali je Breivik pripravljen na svobodo ali je še vedno nevaren za okolje in ali obstaja nevarnost ponovitve istega ali podobnega kaznivega dejanja.

Predvideno je, da se tak postopek ponovi vsakih pet let.

Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da bo Breivik preostanek svojega življenja preživel v zaporu in izolaciji.

Breivik je danes v posebnem zaporu v mestu Shien, približno 150 kilometrov zahodno od Osla. Od materine smrti pred osmimi leti ga ni obiskal nihče, le odvetniki in uradniki.

Vendar je njegovo zaporniško življenje videti precej drugače, kot si to predstavlja večina.

Norveška z zaporniki ravna blago in Breivik ni izjema.

Breivik ima nekakšno zaporniško stanovanje s tremi sobami in dvoriščem: sobo za počitek, kabinet za učenje in delo ter sobo za trening, zabavo in sprostitev.

Ima TV, računalnik (brez interneta) ter igrišče.

Breivik ima tudi možnost, da si sam pripravlja hrano.

Obsojeni množični morilec je dobil priložnost za študij politologije na Univerzi v Oslu, vendar še ni znano, kako bo sploh potekal študij, glede na strogo in popolno izolacijo.

Anders Behring Breivik je danes osamljen - nihče ga noče videti ali obiskati.

Da bi ga do neke mere socializirali, je zaporni upravi uspelo prepričati dolgoletnega zapornika iz istega zapora, da se z njim nekoliko druži.

Ronnie Danielsen (43), ki prestaja večletno kazen zaradi hudih kaznivih dejanj, ropov, nasilja, izsiljevanja, groženj in prodaje mamil je imel »čast«, da je prvič in kot edini obiskal Breivika v izolaciji.

»Srečala sva se v prisotnosti sedmih do devetih stražarjev. Takoj sem mu rekel: 'Nočem govoriti o tem, kaj si naredil,'« je svoje vtise po prvem srečanju z Breivikom opisal Ronnie Danielsen in pojasnil, da sta se ob izpustu malo pogovarjala o svojih načrtih.

Dve uri sva igrala karte in se pogovarjala. Govoril je o načrtih in poslu. Čeprav realno gledano nikoli ne bo prišel iz zapora.

»Dve uri sva igrala karte in se pogovarjala. Govoril je o načrtih in poslu. Čeprav realno gledano nikoli ne bo prišel iz zapora,« razkriva Danielsen.

Vendar Danielsen pravi, da se mu je že med naslednjim dogovorjenim sestankom in obiskom nekaj 'prelomilo' v glavi. Moškega ni mogel ločiti od dogodka in tega, kar je naredil.

»Hotel sem skočiti čez mizo, stražarji so me ustavili in naju ločili, tako da se je obisk takoj končal,« je Danielsen novinarjem dnevnika VG povedal po drugem, kratkem obisku Breivika.

Breivik se je menda že nekoliko 'spremenil', toda to bo težko dokazal svojim nadzornikom.

Pred štirimi leti je spremenil tudi ime in se zdaj imenuje Fjotolf Hansen.

Upravi zapora je poslal pismo, v katerem piše, da obžaluje teroristične napade, ki jih je storil, in da želi pomoč, da bi zapustil svoje kriminalno življenje.

Ob tem Breivik, zdaj Fjotolf Hansen, v pismu trdi, da bo »opustil svojo fašistično, nacionalsocialistično ter etnonacionalistično ideologijo in gibanje, ter da želi še naprej živeti svoje življenje.«

»Žal mi je, da sem akcijo izvedel 22. julija 2011 in če bi bilo to mogoče, je ne bi naredil,« je zapisal Hansen.

Toda psihologi in psihiatri trdijo, da Breivik, torej Hansen, skuša manipulirati, da bi zmagal, saj je nezadovoljen s svojim bivanjem v zaporu.

Želi si na svobodo.

Njegovo kesanje ni iskreno in kaže, da Breivik po mnenju sodnih izvedencev in strokovnjakov nima nobene empatije do svojih žrtev.

Delite članek