REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Cirkus v živo: Eichmannova dilema Izraela

Cirkus v živo: Eichmannova dilema IzraelaPredlog, kako ravnati z osumljenci v napadu 7. oktobra, je sprožil primerjave z ravnanjem proti nacističnemu zločincu. Vir: Posnetek zaslona, X

Sojenje nacistu Adolfu Eichmannu leta 1961 je postalo zgodovinska sodna saga, ki jo je spremljal ves svet, a šele, ko so zanj najeli tujega odvetnika, da ga zagovarja, saj noben izraelski odvetnik ni bil pripravljen braniti »arhitekta holokavsta«.

Več kot 60 let pozneje se izraelski pravosodni sistem sooča s podobno dilemo, a tokrat s potencialnim sojenjem več sto osumljencem, piše Financial Times.

Medtem ko država okreva po napadu Hamasa 7. oktobra, ki je sprožil smrtonosno ofenzivo Izraela v Gazi in genocid nad Palestinci, se nekateri izraelski odvetniki in komentatorji spominjajo sojenja Eichmannu in pozivajo k podobnim dejanjem proti neznanemu številu Palestincev, aretiranih tistega dne.

Odvetniki iz urada izraelskega državnega pravobranilca -, ki so v preteklosti zastopali člane Hamasa - so namreč medtem že namignili, da niso pripravljeni zagovarjati osumljencev.

Nekateri na izraelski politični desnici trdijo, da bi morali osumljence privesti pred vojaško sodišče, stran od oči javnosti.

Drugi, vključno z vidnimi aktivisti za človekove pravice, pozivajo oblast, naj spoštuje pravico zapornikov do poštenega sojenja.

»Izraelci želijo videti nekakšen javni obračun. Žrtve imajo pravico videti ljudi, za katere menijo, da so odgovorni,« je dejala Jessica Montell, izvršna direktorica izraelske skupine za človekove pravice HaMoked. »Vendar obstaja minimalni standard, do katerega so upravičeni vsi zaporniki.«

V napadu Hamasa je bilo ubitih 1200 ljudi, 250 pa jih je bilo ugrabljenih.

Res je tudi, da je velik del izraelskih žrtev ubil IDF (izraelski vojaki) in ne Hamas, kot so pozneje razkrili izraelski mediji.

V izraelski ofenzivi na območje Gaze je bilo ubitih več kot 29.000 ljudi, palestinska enklava pa je zravnana z zemljo.

Razprava o osumljencih za napad 7. oktobra se je začela, ko je Meddržavno sodišče v Haagu odredilo Izraelu, da spoštuje mednarodno zakonodajo o genocidu, in začelo zaslišanja o zakonitosti 56-letne izraelske okupacije palestinskih ozemelj.

Aktivisti in skupine za človekove pravice opozarjajo, da ima Izrael dolgo zgodovino odrekanja poštenih in pravičnih sojenj Palestincem.

Priporniki, obtoženi kaznivih dejanj zoper varnost, se običajno soočajo z vojaškimi sodišči za zaprtimi vrati.

V izraelskih zaporih so prijavljeni primeri brutalnega mučenja, od začetka vojne v Gazi je več palestinskih moških umrlo v priporu.

»Tožilstvo je neomajno v želji po izvedbi teh zgodovinskih javnih sojenj, na katerih bodo zločini, storjeni 7. oktobra, prikazani svetu,« pravi odvetnica Anat Horovitz.

To je tudi »obveznost« Izraela kot demokratične države z »moralno dolžnostjo, da zagotovi vsa jamstva in pravice, ki jih imajo ljudje v rednih kazenskih sojenjih,« je dodala Horowitzeva, ki je delala v uradu izraelskega javnega pravobranilca.

Urad je zdaj prvič v 30-letni zgodovini sporočil, da ne bo branil aretiranih Palestincev, ki so jih označili za teroriste.

Za mnoge Izraelce je to smiselno. Obtoženi zločinov proti človeštvu in genocida ne bi smeli dobiti obrambe, ki bi jo financirali izraelski davkoplačevalci, pravi Elad Danoch, predsednik odvetniške zbornice v južnem izraelskem okrožju.

Meni, da tako kot v primeru Eichmanna, obtoženi Palestinci potrebujejo tujega odvetnika.

Palestinci pa so seveda nad vsem tem zgroženi.

Abeer Baker, palestinska odvetnica, ki je delala z uradom javnega pravobranilca, pravi, da je šokirana in frustrirana ter razkačena nad dejstvom, da je izraelski javni pravobranilec »podlegel populističnemu vzdušju, v katerem hoče vsako ministrstvo pokazati, kako domoljubno je.«

Desničarski politik Simcha Rothman meni, da bi aretiranim morali soditi pred vojaškimi sodišči.

Na vprašanje »Financial Timesa«, mar ga ne skrbi, da bi to škodovalo že tako okrnjenemu ugledu Izraela, je na kratko dejal: »Tisti, ki nas sovražijo, nas bodo še naprej sovražili.«

Po sojenju leta 1961, v katerem ga je nazadnje zastopal nemški odvetnik, je bil Eichmann spoznan za krivega zločinov proti človeštvu in pozneje usmrčen, kar je bila edina uporaba smrtne kazni v zgodovini Izraela.

Težava pri napadu Hamasa je, da je bilo izgubljenih in uničenih veliko dokazov, v kazenskem pregonu pa so potrebni dokazi za obsodbo.

Težava pri napadu Hamasa je, da je bilo izgubljenih in uničenih veliko dokazov, v kazenskem pregonu pa so potrebni dokazi za obsodbo.

To praktično pomeni, da deli napada Hamasa morda ne bodo prišli v kazenske obtožbe, je dejal Yuval Kaplinsky, odvetnik in nekdanji član urada državnega tožilstva.

»Veliko ljudi na svetu že sumi, da si je Izrael izmislil nekatere od teh dogodkov,« je dejal.

»Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če samo en dogodek ne bi bil omenjen v obtožnici. Že to bi povzročilo kaos. Rekli bi: 'Izrael priznava ...'«.

»Na slabotna ramena kriminalnega sistema smo naložili težko breme pisanja zgodovine tistega dne,« je opozoril Kaplinsky.

Kaplinsky predlaga zakonske spremembe, ki bi omogočile skupinsko sojenje in s tem bolj »učinkovit« proces.

Na sodišču bi lahko vsak obtoženec tako lahko dobil »eno uro, torej 10 (teroristov) na dan,« je izračunal.

Za Abeer Baker ta razprava nima pravega smisla glede na klavrno stanje zakonskih pravic Palestincev.

Debata o sojenjih je namenjena zgolj temu, da bi se »prepričalo svet, da je Izrael še vedno demokratična država... Pa vendar je to cirkus,« opozarja odvetnica Abeer Baker.

V Izrael namreč niso vstopili le Hamasovi borci. Veliko prebivalcev enklave je tudi prestopilo čez okupacijsko mejo: videoposnetki prikazujejo tudi starejše moške s sprehajalnimi palicami in otroke, ki vstopajo v Izrael.

Baker pravi, da so nekateri od teh ljudi zagrešili nasilne zločine, nekateri so ropali, nekateri pa niso storili ničesar; zakon bi to moral prepoznati in upoštevati.

»Toda zdaj velja predpostavka, da so bili vpleteni vsi, ki so zdaj v priporu. To je cinično,« je opozorila.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek