Britanci v četrtek na volitve, s katerimi želi Mayeva utrditi oblast (ozadje)

V Veliki Britaniji bodo v četrtek predčasne parlamentarne volitve, s katerimi želi premierka Theresa May utrditi oblast konservativcev pred pogajanji z EU o brexitu. Torijcem se na volitvah obeta zmaga, čeprav glede na zadnje ankete njihova prednost pred laburisti kopni. V volilni kampanji je bil pričakovano v ospredju brexit, pa tudi terorizem.

Mayeva je volitve sklicala sredi aprila. Tedaj je izpostavila, da bodo predčasne volitve državi pomagale uspešno izpeljati pogajanja o odhodu Velike Britanije iz EU ter omogočile trajnejšo gotovost. Tako naj bi se tudi izognili, da bi zaključek pogajanj z EU sovpadel z začetkom volilne kampanje pred rednimi volitvami leta 2020.

Predčasne volitve pomenijo, da se Mayevi ne bo treba z volivci znova soočiti pred letom 2022, kar naj bi ji puščalo več manevrskega prostora pri pogajanjih. Poleg tega bo Mayeva, ki na premierski stolček julija lani ni bila izvoljena, temveč je na njem po referendumu o članstvu v EU nasledila Davida Camerona, dobila mandat volivcev.

Ko je Mayeva napovedala predčasne volitve, je bila prepričana v zmago torijcev, ki imajo trenutno v 650-članskem parlamentu 330 sedežev in večino 17 sedežev. Pričakovali so, da bodo to večino povečali na od 50 do 80 poslancev.

Sredi aprila so konservativci v javnomnenjskih anketah pred opozicijskimi laburisti vodili celo 22 odstotnih točk. A po predstavitvi volilnih programov konec maja je njihova prednost v anketah začela kopneti.

Glede na anketo instituta YouGov konservativci na volitvah ne bi dobili absolutne večine, temveč bi lahko izgubili 20 poslanskih sedežev, s tem pa tudi potrebno večino 326 glasov za samostojno vladanje brez podpore drugih strank. Laburisti bi pridobili 28 sedežev in bi jih imeli 257. S tem se odpira možnost koalicije med laburisti, Škotsko nacionalno stranko (SNP), ki bi imela 50 poslancev, in liberalnimi demokrati z desetimi poslanskimi sedeži.

"Manj kot 50 sedežev večine bi bil za Mayevo zelo slab izid," je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil britanski politolog Iain Begg z London School of Economics. Dodal je, da bodo konservativci zagotovo zmagali, a veliko manj prepričljivo, kot je Mayeva računala ob sklicu volitev.

Analitiki opozarjajo, da zaradi večinskega volilnega sistema javnomnenjske raziskave ne bi smeli jemati kot napovedi, temveč bolj kot podobo razpoloženja volivcev.

Stolčke v 650-članskem spodnjem domu parlamenta namreč zasedejo tisti, ki zmagajo v enem od 650 okrožij na Otoku. Gre za načelo "zmagovalec pobere vse".

Od tega sistema imajo največ koristi velike stranke, manjše pa le, če so zelo vplivne na določenem območju. To denimo velja za SNP, ki v drugih delih države ne sodeluje na volitvah, na Škotskem pa je na zadnjih volitvah leta 2015 zmagala v 56 od skupno 59 okrožij.

Med razlogi za upad podpore konservativcem mediji omenjajo napoved Mayeve, da bodo nekateri starejši za svojo zdravstveno oskrbo plačevali več, kar je opozicija označila za "davek na demenco".

A to ni edina za Britance neugodna točka v volilnem programu konservativcev. Napovedujejo še zmanjšanje socialnih ugodnosti za upokojence ter zmanjšanje obsega brezplačnega šolstva. Prag za davek na dohodek bi z 11.500 funtov zvišali na 12.500 funtov, 40-odstotni davek pa bi veljal za plače nad 50.000 funtov letno. Mayeva je pred volitvami obljubila tudi zmanjšanje in nadzor priseljevanja.

Ta del volilnega programa po mnenju analitikov torijcem utegne odnesti glasove dela volivcem, kar je spretno izkoristil vodja laburistov Jeremy Corbyn.

V ospredje svojega volilnega programa so konservativci postavili brexit. Mayeva napoveduje "čisti brexit", torej popolno ločitev od struktur Evropske unije. Če z unijo ne bo dosegla dobrega končnega dogovora glede brexita, bi bila Mayeva raje brez dogovora, kot da bi Velika Britanija pristala na kompromis, ki bi bil zanjo slab.

Da bodo Britance v primeru zmage uspešno popeljali skozi brexit, napovedujejo tudi laburisti, ki bi pri tem v ospredje postavili ohranitev delovnih mest. Obljubljajo tudi podržavljenje podjetij v prometnem in energetskem sektorju. Javno bi znova postalo tudi podjetje Royal Mail, ki po državi opravlja poštne storitve.

Liberalni demokrati, ki jim ankete na volitvah napovedujejo tretje mesto, se predstavljajo kot stranka tistih 48 odstotkov Britancev, ki so na lanskem referendumu o članstvu v EU glasovali za obstanek v EU, ter obljubljajo nov referendum o brexitu.

Škotska premierka Nicola Sturgeon pa je sporočila, da bo zahtevala nov referendum o neodvisnosti Škotske in sedež za pogajalsko mizo o brexitu, če bo njena SNP na junijskih parlamentarnih volitvah na Otoku osvojila največ glasov na Škotskem.

Volilno kampanjo so tokrat zaznamovali tudi teroristični napadi. 22. maja se je na koncertu ameriške pevke Ariane Grande v Manchestru razstrelil samomorilski napadalec in ubil 22 ljudi, v soboto pa je bilo v terorističnem napadu v Londonu ubitih sedem ljudi. Po napadu v Londonu je večina strank z izjemo evroskeptičnega Ukipa v znak spoštovanja do žrtev celo za en dan prekinila kampanjo.

Po napadu v Londonu so se okrepili tudi pozivi k odstopu Mayeve, češ da je kot nekdanja notranja ministrica soodgovorna za to, da je danes v državi 20.000 policistov manj kot leta 2010. Strinjanje s tovrstnimi pozivi je izrazil tudi Corbyn, ki je dodal, dodal, da je najbolje, da se to reši na volitvah.

Da je odločna in delavna premierka med Britanci vse manj priljubljena, kaže tudi strm vzpon protestne pesmi, ki Mayevo obtožuje, da je lažnivka, po britanskih lestvicah.

Volišča na Otoku bodo v četrtek odprta od 7. do 22. ure po krajevnem času (8. do 23. po srednjeevropskem), prve ocene izidov pa naj bi objavili kmalu po zaprtju volišč. Prve izide je pričakovati v petek zgodaj zjutraj.

Novi parlament se bo na prvi seji sestal 13. junija, 19. junija pa bo slovesna seja, na kateri bo kraljica Elizabeta II. tradicionalno prebrala program vladajoče stranke oz. koalicije.