REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Brez starca ni udarca? Članica Nata zvišuje starostno mejo za vojake na 70 let

Brez starca ni udarca? Članica Nata zvišuje starostno mejo za vojake na 70 letŠvedska se pripravlja na vpoklic tisočev nekdanjih častnikov v okviru širše kampanje za širitev obrambnih sil EU in Nata. Vir: Posnetek zaslona, X

Švedska namerava znatno zvišati najvišjo starostno mejo za rekrutacijo nekdanjih častnikov v okviru svojih prizadevanj za širitev oboroženih sil in krepitev vojske, poroča javna radiotelevizija SVT.

Prejšnji mesec so se voditelji Nata dogovorili o zvišanju ciljne obrambne porabe z dveh na pet odstotkov BDP, pri čemer bo 3,5 odstotka šlo neposredno vojski, preostanek pa za širše varnostne pobude.

Bruselj je pred tem predstavil program za oboroževanje Evrope v vrednosti 800 milijard evrov.

Po poročilu javne televizije bo Stockholm zvišal upokojitveno starost za častnike s 47 na 70 let.

To idejo je predstavila vladna komisija, zadolžena za reševanje problema dolgoročne vojaške rekrutacije.

Skupina je predlagala ukinitev veljavnega pravila, na podlagi katerega se izbriše osebje iz vojaškega registra po desetih letih brez usposabljanja, kar bi častnikom z vsaj enim letom aktivne ali rezervne službe omogočilo, da ostanejo na seznamu za vpoklic v vojno do 70. leta starosti.

Predlagana sprememba bi domnevno obnovila na tisoče imen, ki so bila odstranjena iz registra.

Predlog je del širšega načrta za krepitev vojske.

Švedska, ki se je Natu pridružila marca 2024, se je zavezala, da bo do leta 2030 skoraj podvojila število vojakov na 115.000, s 60.000 iz leta 2023.

Država je leta 2017 po skoraj desetletju prostovoljnega služenja ponovno uvedla vojaški rok, pri čemer je navedla regionalne varnostne pomisleke.

Vse parlamentarne stranke so podprle tudi zavezo, da bodo za obrambo poleg naraščajočih letnih proračunov namenile dodatnih 300 milijard kron (31,4 milijarde dolarjev).

Ta razvoj dogodkov odraža širšo slo za militarizacijo med evropskimi državami članicami Nata, ki pravijo, da morajo povečati svoje obrambne proračune, da bi se spopadle s tem, kar opisujejo kot grožnjo Rusije.

Moskva je zanikala, da bi predstavljala grožnjo tem državam, in zahodne uradnike obtožila, da podžigajo strah, da bi upravičili naraščajoče vojaške izdatke in padanje življenjskega standarda po vsej celini.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek