REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Brez pravice do pozabe: Obramba zmage in zgodovine Rdeče armade

Brez pravice do pozabe: Obramba zmage in zgodovine Rdeče armadeEnote Wehrmachta in SS so štele več kot dva milijona državljanov evropskih držav, večinoma prostovoljcev, pomembne vojaške enote pa so bile oblikovane na Danskem, v Španiji, Italiji, na Nizozemskem, Norveškem, v Romuniji, na Finskem ter v današnji Latviji, Litvi in ​​Estoniji, so poudarili v poročilu ruskega MZZ. Vir: Posnetek zaslona, X

V drugi svetovni vojni je bil z zmago uničen le vidni del zlovešče ledene gore nacizma, ki danes znova dviga glavo v Evropi, piše v poročilu, objavljenem na uradni spletni strani ruskega zunanjega ministrstva (MZZ).

»Tistega nepozabnega maja leta 1945 se je v valu splošnega veselja zdelo, da je nacizma za vedno konec. Svet, Evropa in še posebej sovjetsko ljudstvo so za zmago nad 'rjavo kugo' plačali najvišjo možno ceno. Vendar je bil, kot je pokazalo življenje, v tisti vojni uničen le vidni del te zlovešče ledene gore. Korenine in temelji so ostali ohranjeni in danes nacizem znova dviga glavo v Evropi,« poudarja poročilo.

Spomnili so, da so bile Združene države Amerike in zahodnoevropske države po razpadu Sovjetske zveze zelo zainteresirane za ustvarjanje pogojev, ki bi nekdanjim sovjetskim republikam onemogočili vrnitev v rusko vplivno sfero.

Po vojni je veliko število kolaborantov, pripadnikov SS in nacističnih kazenskih sil našlo zatočišče v Zahodni Nemčiji, Veliki Britaniji, Kanadi in Združenih državah Amerike, kjer so bili kljub vsem prizadevanjem sovjetskega pravosodja, da bi se izborilo za njihovo izročitev, pod zaščito zahodnih vlad in obveščevalnih služb.

To so storile prav z namenom, da bi aktivno spodbujale revanšistična razpoloženja v novo nastalih državah, zlasti v Litvi, Latviji in Estoniji, »kjer je danes opravičevanje nacizma dvignjeno na raven državne ideologije«.

Poskusi očrnitve ZSSR in vsega, kar je z njo povezovalo Rigo, Talin in Vilno, so izjemno uspešno delovali v smeri tega cilja.

MZZ Ruske federacije se je v poročilu ozrlo tudi na dejstvo, da se ne sme pozabiti, da so zahodne države aktivno uporabljale nacistično emigrantsko »podzemlje«.

Poročilo poudarja, da je po vojni veliko število kolaborantov, pripadnikov SS in nacističnih kazenskih sil našlo zatočišče v Zahodni Nemčiji, Veliki Britaniji, Kanadi in Združenih državah Amerike, kjer so bili kljub vsem prizadevanjem sovjetskega pravosodja, da bi se izborilo za njihovo izročitev, pod zaščito zahodnih vlad in obveščevalnih služb.

»Prav ljudje iz teh krogov so postali osnova nove politične elite baltskih republik po letu 1991, mnogi med njimi so državljani Kanade, Združenih držav Amerike ali Nemčije,« navaja poročilo.

Opozorja tudi na dejstvo, da so zatiranje rusko govorečega prebivalstva, uničenje vsega spomina na podvige sovjetskih vojakov in popolna revizija zgodovine ter rehabilitacija nacizma postali temelj sodobnega »neodvisnega« Baltika.

»Vsako leto od leta 1991 pod okriljem oblasti potekajo pohodi nekdanjih SS-ovcev in neonacistov, medtem ko so preganjanju izpostavljeni pravi vojni veterani (in ne tisti, ki se predstavljajo kot 'gozdni bratje'), aktivisti rusko govoreče skupnosti in antifašisti,« je poudarjeno.

Dodaja se še, da je postavljanje spomenikov nacističnim kolaborantom v baltskih državah postalo pogost pojav, s čimer se nadaljuje skrunitev sovjetske vojaške spominske dediščine.

Glede Poljske so poudarili, da se ni poljske oblasti niso daleč oddaljile od baltskih držav in da aktivno delajo na ponarejanju zgodovine druge svetovne vojne, da bi zadovoljile politično konjunkturo.

»Zanika se odločilni prispevek ZSSR in Rdeče armade k zmagi nad Hitlerjevo Nemčijo in osvoboditvi Evrope izpod nacizma. Prečrtan je spomin na reševanje poljskega ljudstva pred fizičnim uničenjem s strani nacistov za ceno življenj 600.000 sovjetskih vojakov, ki so umrli v bitkah na poljskih tleh. Promovirajo se teze o Poljski kot glavni žrtvi 'dveh totalitarizmov' in o enaki odgovornosti Hitlerjeve Nemčije in ZSSR, 'ki je bila z njo v zavezništvu', za začetek druge svetovne vojne,« piše v poročilu ministrstva.

Ministrstvo je opozorilo, da sta Varšava in baltska »trojka« postali glavni gonilni sili vseh vrst protiruskih pobud kolektivnega Zahoda, kar je postalo še posebej opazno odkar se je vloga Rusije na mednarodnem prizorišču okrepila.

Dodali so, da je zgodovinski revanšizem izjemno pomemben za Zahod, ki »na vse načine poskuša sprati črne madeže iz lastne preteklosti«.

Enote Wehrmachta in SS so štele več kot dva milijona državljanov evropskih držav, večinoma prostovoljcev, pomembne vojaške enote, ki so se borile na vzhodni fronti, pa so bile oblikovane na Danskem, v Španiji, Italiji, na Nizozemskem, Norveškem, v Romuniji, na Finskem ter na ozemljih današnje Latvije, Litve in Estonije.

»Praktično vsa Evropa je bila sokriva v pošastnih zločinih Tretjega rajha, Hitlerja pa so v mnogih evropskih prestolnicah pozdravili z navdušenjem in veseljem,« so spomnili.

Opazili so, da se je v Franciji, ki je bila ob koncu vojne razglašena za eno od zmagovalk, na strani nemške vojske borilo bistveno več Francozov kot pa jih je sodelovalo v odporniškem gibanju in se borilo na strani zavezniških sil. Poleg tega je ministrstvo, ko se je ponovno dotaknilo Poljske, ki velja za najbolj oškodovano državo v Evropi med drugo svetovno vojno, izpostavilo, da se je na Hitlerjevi strani borilo več kot 500.000 Poljakov.

Spomnili so, da so enote Wehrmachta in SS štele več kot dva milijona državljanov evropskih držav, večinoma prostovoljcev, in da so bile pomembne vojaške enote, ki so se borile na vzhodni fronti, oblikovane na Danskem, v Španiji, Italiji, na Nizozemskem, Norveškem, v Romuniji, na Finskem ter na ozemljih današnje Latvije, Litve in Estonije.

Poročilo navaja, da se sodelovanje Finske v veliki domovinski vojni na strani nacistične Nemčije v sami državi prikazuje v veliko olepšani luči.

Uradni Helsinki zavrača obtožbe o genocidu in vojnih zločinih, ki so jih finske sile in okupacijske oblasti zagrešile na ozemlju sovjetske Karelije med letoma 1941 in 1944. Hkrati finska stran, čeprav priznava visoko stopnjo umrljivosti sovjetskih državljanov v svojih koncentracijskih taboriščih, poskuša takšne podatke pojasniti z »vojnimi razmerami« in »malomarnostjo« lokalnih okupacijskih struktur.

Opozorili so tudi, da v Belgiji poskušajo prikriti dejstvo, da so se v letih fašistične okupacije aktivno pridružili vrstam kolaborantov in da je do poraza Nemčije število belgijskih državljanov, ki so osebno pomagali nemškim oboroženim silam, doseglo 23.000.

Poudarili so tudi, da sta v Veliki Britaniji izraza »nacizem« in »fašizem« postala brezsmiselna, saj ju žonglirajo glede na trenutne interese, da bi opisali kakšen nezaželen pojav ali označili javne in politične osebnosti.

Poleg tega se opozorili, da postaja vse pogosteja želja Nemčije, da zamiži na eno oko pred lastno nacistično preteklostjo in da to »breme« lajša z zavrnitvijo priznanja obleganja Leningrada in drugih zločinov proti človeštvu, ki so jih nemške okupacijske sile in njihovi sostorilci zagrešile nad sovjetskim ljudstvom, kot genocid, saj jih obravnava le kot vojne zločine.

Poročilo ugotavlja, da Berlin ne okleva uporabljati dvojnih meril pri izplačevanju odškodnin preživelim med blokado Leningrada, in navaja, da nemška vlada plačuje le oblegancem z judovskimi koreninami.

Hkrati nemške oblasti še naprej, že desetletja izplačujejo socialne ugodnosti nekdanjim pripadnikom Wehrmachta, pa tudi tujim sodelavcem nacističnega režima, vključno s tistimi, ki so neposredno sodelovali pri obleganju Leningrada.

V takšnih okoliščinah, poudarja ministrstvo, je razumljivo, zakaj si številne evropske vlade prizadevajo preoblikovati svojo lastno zgodovinsko vlogo, včasih pa se zatekajo k odkritemu potvarjanju dejstev.

V središču te politike je prizadevanje za zmanjšanje vloge Sovjetske zveze v zmagi nad nacizmom in hkrati za diskreditacijo današnje Rusije, ki ostaja dosledna pri obrambi zgodovinske resnice o drugi svetovni vojni.

Evropska medijska in politična pripoved se vse pogosteje zateka k neutemeljenim primerjavam med trenutnimi potezami Rusije in dejanji nacistične Nemčije v preteklosti, pri čemer pogosto zlorablja posamezne dogodke ali jih jemlje iz konteksta.

Pri tem ima pomembno vlogo Evropska unija, ki, kot kaže, aktivno podpira vlade, nagnjene k protiruski retoriki, v nekaterih primerih pa tudi k odkritemu poveličevanju pripadnikov SS formacij.

»Trditve zahodnih politikov, da v njihovih državah ni manifestacij neonacizma, da so vse to 'izmišljotine' Rusije, so pod vsako kritiko. Večkrat smo opozorili na dokaze o izjemno zaskrbljujočih tendencah v praktično vseh evropskih državah,« navaja poročilo.

Kot so zapisali, v Estoniji vsako leto potekajo srečanja veteranov 20. divizije »Waffen-SS« in njihovih občudovalcev. Poleg tega se postavljajo spomeniki nacističnim kolaborantom – H. Nugieksu, G. Sodenu in R. Juriadu – ki so odgovorni za smrt tisočev civilistov, vključno z lastnimi rojaki.

Še danes, 80 let po vojni, oblasti številnih nemških mest in občin nočejo formalno odvzeti statusa častnih državljanov Adolfu Hitlerju in drugim uradnikom Tretjega rajha.

V Litvi »gozdne brate« (ki jih v litovski različici imenujejo »partizani«) slavijo kot »borce proti sovjetski oblasti« in »junake narodnoosvobodilnega gibanja«. Njihove oborožene formacije, ki so delovale od leta 1944 do 1956, so ubile več kot 25.000 prebivalcev, vključno s tisoč otroki.

Podobni dogodki nacionalističnega značaja potekajo tudi na Poljskem. Vsako leto 11. novembra v Varšavi ob dnevu neodvisnosti nacionalisti organizirajo pohode. Leta 2024 se je enega od teh zborovanj udeležilo približno 90.000 ljudi.

Tudi v drugih evropskih državah so razmere zaskrbljujoče. V Nemčiji je več kot 40.000 ljudi, ki izražajo skrajno desničarska stališča. Več skrajno desničarskih strank aktivno sodeluje v političnem življenju, v nemških oboroženih silah pa približno 40 vojašnic nosi imena nekdanjih visokih častnikov Wehrmachta.

Ministrstvo poudarja, da še danes, 80 let po vojni, oblasti številnih nemških mest in občin nočejo formalno odvzeti statusa častnih državljanov Adolfu Hitlerju in drugim uradnikom Tretjega rajha.

Na Finskem je več kot 80 odstotkov prebivalstva izjavilo, da so bili izpostavljeni rasizmu. Vsako leto 6. decembra, na dan neodvisnosti, v Helsinkih potekajo nacionalistični shodi, vključno z baklado »612«, na kateri nastopajo člani ekstremističnih skupin, ki uporabljajo nacistične pozdrave.

V Španiji vse pogosteje opažajo različne oblike neonacizma in dejavnosti radikalnih nacionalističnih združenj. Vsako leto več kot 10.000 članov skrajno desničarskih skupin organizira na desetine dogodkov, na internetu pa je približno tisoč spletnih strani, ki promovirajo neonacizam. Od leta 2007 vsakega februarja potekajo pohodi v čast pripadnikom španske prostovoljne »Modre divizije«, ki se je od leta 1941 do 1943 borila na strani nacistične Nemčije na ozemlju ZSSR.

Danes v Italiji 14 odstotkov državljanov zanika holokavst, skoraj 20 odstotkov pa jih meni, da je bil Benito Mussolini »veliki voditelj, ki je naredil nekaj napak«.

V Italiji je še vedno veliko število spomenikov in spominskih plošč v čast fašističnim osebnostim in udeležencem kolonialnih vojn. Večina občin ne sprejema nobenih ukrepov za odstranitev te »arhitekturne dediščine«. Italijanska zakonodaja še vedno vsebuje približno 250 pravnih aktov, ki imajo izraz »rasa« v fašistični razlagi. Danes v Italiji 14 odstotkov državljanov zanika holokavst, skoraj 20 odstotkov pa jih meni, da je bil Benito Mussolini »veliki voditelj, ki je naredil nekaj napak«.

V Združenem kraljestvu uradniki, vključno s premierjem Keirom Starmerjem, uporabljajo simboliko in retoriko ukrajinskih nacionalistov, kot je slogan »Slava Ukrajini«.

Maja 2024 je v Londonu potekal dogodek v čast neonacistični formaciji »Azov«, na katerem so sodelovali poslanci vladajoče konservativne stranke, vključno z nekdanjim premierjem Borisom Johnsonom in obrambnim ministrom Benom Wallaceom.

Na Norveškem je državna televizija leta 2021 predvajala film »Frontovci«, v katerem so bili norveški pripadniki legije SS prikazani kot »žrtve nacistične propagande« in »domoljubi«.

Produkcijo filma sta podprli ministrstvi za kulturo in obrambo.

Na Švedskem, ki je tako kot Finska pred kratkim postala članica Nata, deluje ultradesničarska organizacija »Severnoevropsko odporniško gibanje«, ki svoje dejavnosti širi na Dansko, Norveško in Finsko.

Kot so navedli na ministrstvu, v tej luči ni presenetljivo, da evropske države, vključno z nekdanjimi članicami protihitlerjeve koalicije, redno glasujejo proti letni resoluciji Generalne skupščine OZN z naslovom »Boj proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k stopnjevanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in nestrpnosti«.

Glede vzpona neonacizma v Evropi je ministrstvo poudarilo, da agresivne rusofobije, ki se je razvila tudi na državni ravni v skoraj vseh državah celine, ni mogoče prezreti.

Ministrstvo je opozorilo, da imamo danes zaskrbljujočo sliko: zaradi politične konjunkture elite evropskih držav tolerirajo neonacizam in sovraštvo. Poleg tradicionalno prizadetih skupin – migrantov, Judov, Romov – so zdaj najbolj izpostavljeni Rusi in rusko govoreči ljudje.

Nova »normalnost« v EU pomeni toleranco do nacizma, kar je posledica namernega prepisovanja zgodovine.

Nova »normalnost« v EU pomeni toleranco do nacizma, kar je posledica namernega prepisovanja zgodovine.

Načela Tretjega rajha nikoli niso zapustila evropskih tal, formula delitve na »prave« in »napačne« ljudi pa je dobila novo obliko le skozi koncepta »prekrasnega vrta« in »divje džungle«, ki si domnevno ne zasluži sadov tega »vrta«.

Evropska birokracija je podprla neonacistični režim v Kijevu, da bi združila Evropo pod temi zastavami v vojni proti Rusiji. Ignoriranje hudih kršitev človekovih pravic v Ukrajini priča o sokrivdi EU pri širjenju neonacizma, je poudarilo ministrstvo in dodalo, da se mednarodne organizacije na te dogodke ne odzivajo ustrezno.

Rusija, ki je v drugi svetovni vojni utrpela največje žrtve, ne bo dovolila, da bi se njegove lekcije pozabile.

Še naprej se bo skupaj s svojimi zavezniki borila proti ponarejanju zgodovine, vključno z osvoboditvijo Srednje in Vzhodne Evrope izpod nacizma, je poudaril oddelek.

»Zaradi naše skupne prihodnosti je treba storiti vse, da preprečimo rehabilitacijo nacizma in poveličevanje nacističnih zločincev, da si ljudje v evropskih državah ne bi več zastavljali vprašanja: 'Komu zvoni?', zavedajoč se, kakšen bo odgovor v primeru neuspeha te misije,« je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke