Brammertz ni zadovoljen z več oprostilnimi sodbami haaškega sodišča

Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je v pogovoru za današnje srbske Večernje novosti izrazil nezadovoljstvo zaradi več oprostilnih sodb haaškega sodišča - med drugim hrvaških generalov Anteja Gotovine in Mladena Markača, kosovskega premierja Ramusha Haradinaja ter nekdanjega načelnika generalštaba jugoslovanske vojske Momčila Perišića.

V pogovoru za srbski časnik ob koncu dela haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije po 24 letih je Brammertz novinarju pritrdil, da haaško tožilstvo ni zadovoljno z oprostilnimi sodbami Gotovine in Markača, Haradinaja, Perišića ter nekdanjega vojnega poveljnika obrambe Srebrenice Naserja Orića.

"Nismo zadovoljni, ker smo predložili najboljše dokaze, ki so bili na voljo, vendar se sodniki niso z nami strinjali. Pomembno je tudi povedati, da smo v vseh teh primerih dokazali, da so se zločini zgodili, tako da bo material iz teh primerov koristen za nacionalna tožilstva, če bodo želela nadaljevati s procesiranjem teh zločinov," je dejal.

Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da so bili srbski obsojenci na haaškem sodišču obsojeni skupno na 1024 let zapora, hrvaški pa samo na 183, je Brammertz izpostavil, da so se "Srbi borili na Hrvaškem, v BiH ter na Kosovu ter da so srbski voditelji tam storili grozljivo etnično čiščenje".

Znova je izpostavil neodvisnost in nepristranskost haaškega sodišča, ob tem pa poudaril, da "haaško tožilstvo niti katero drugo mednarodno sodišče nista prejeli dokazov" o trditvah, da je bilo v času vojn na območju nekdanje Jugoslavije "več sto tisoč Srbov žrtev vojnih zločinov", kolikor naj bi jih bilo po trditvah Beograda in Banjaluke pregnanih in ubitih.

Na vprašanje, ali je mogoče iz sodb haaškega sodišča sklepati, da nihče iz takratnega državnega vrha Srbije ni sodeloval v skupnem zločinskem načrtu, da pa so v njem sodelovali iz hrvaškega državnega vrha, je Brammertz spomnil, "da je bilo v več primerih ugotovljeno, da so bili srbski voditelji del skupnega zločinskega načrta za zločine, storjene v BiH, na Hrvaškem in Kosovu, vključno s Slobodanom Miloševićem in Nikolo Šainovićem".

Glede tega, ali so narodi z območja nekdanje Jugoslavije po delu haaškega sodišča bliže ali dlje od sprave, je glavni haaški tožilec izpostavil, da "imajo sodbe tak učinek, za kakršnega se odločijo politični voditelji in mediji, da ga imajo".

"Če se po sodbah voditelji odločijo za poglobitev delitev in krepitev napetosti, potem so oni odgovorni za te posledice". Delo haaškega sodišča sicer neposredno ne vodi k spravi, je pa "ugotovitev odgovornosti predpogoj za spravo", je še dejal v pogovoru za Večernje novosti, ki je objavljen na spletni strani časnika.

Haaško sodišče, ki ga je Varnostni svet ZN ustanovil 25. maja 1993, uradno zapira vrata 31. decembra. V več kot 24 letih delovanja je bilo obtoženih 161 odgovornih za vojne zločine med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije, med njimi tudi predsedniki vlad in držav, visoki vojaški poveljniki in policijski častniki. Obsodili so 90 obtožencev, 19 je bilo oproščenih, 13 primerov pa je sodišče preneslo na sodišča v BiH, Srbiji in na Hrvaškem.

Prizivne in nedokončane postopke sodišča bo končal Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu. Brammertz ostaja glavni tožilec tudi tega mehanizma.