REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bomo Handkeja brali v cirilici? Izbrani eseji nobelovca o Jugoslaviji, Sloveniji in Srbiji objavljeni - v srbskem jeziku

Bomo Handkeja brali v cirilici? Izbrani eseji nobelovca o Jugoslaviji, Sloveniji in Srbiji objavljeni - v srbskem jezikuPeter Handke

Slovenija se še vedno sramuje velikega avstrijskega nobelovca s slovenskimi koreninami, pogostega obiskovalca slovenske Vilenice, po svetu priljubljenega pisatelja in sina slovenske matere.

Že dolga leta v slovenščino ni bilo prevedenega nič iz njegovega opusa, neznani slovenski javnosti pa so celo njegovi esejistični zapisi, zaradi katerih je bil – tudi v Sloveniji – tarča številnih neupravičenih kritik.

Že dolga leta v slovenščino ni bilo prevedenega nič iz njegovega opusa, neznani slovenski javnosti pa so celo njegovi esejistični zapisi, zaradi katerih je bil – tudi v Sloveniji – tarča številnih neupravičenih kritik.

Primerno je seveda, da to, kar kritiziraš, najprej tudi prebereš.

To je seveda mogoče narediti v nemškem jeziku, od sedaj pa tudi – v srbskem.

V Srbiji je namreč pravkar prišla iz tiska zbirka esejev nobelovca Petra Handkeja o Jugoslaviji, pa tudi Sloveniji in Srbiji.

Napisal jih je v času dveh desetletij, od leta 1991 do leta 2011.

Naslov zadnje izdaje »Zgodovina za pripovedkami – Eseji o Jugoslaviji« je dal osebno Handke, da bi tako zoperstavil umetniško delovanje in pripovedovanje ter zgodovinopisje.

Knjigo so skupaj objavili RTS, Prometej, Tiskarna Makarija in SNP.

Do tega trenutka so bili Handkejevi eseji o Jugoslaviji in Srbiji zbrani v eni knjigi dostopni samo v nemškem jeziku.

Tvir hrvaškega MZZ o Handkeju

Od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je namreč Handke napisal osem daljših esejističnih-potopisnih člankov, ki so bili objavljeni kot posebne knjige.

V teh zapisih se je zoperstavljal razbijanju Jugoslavije, nato pa uradni zahodni interpretaciji njenega razpada, medijskim manipulacijam in stigmatizaciji Srbije in Srbov.

V teh zapisih se je zoperstavljal razbijanju Jugoslavije, nato pa uradni zahodni interpretaciji njenega razpada, medijskim manipulacijam in stigmatizaciji Srbije in Srbov.

Med njimi je najprej največ pozornosti sprožil njegov esej z naslovom »Sanjačevo slovo od devete dežele.«

Napisan je bil julija leta 1991, takoj zatem, ko je Slovenija razglasila neodvisnost.

V njem Handke govori o svojem odnosu do Jugoslavije in desetdnevni vojni v Sloveniji, s katero se je začel razpad SFRJ.

Naslednji esej v knjigi je Zimsko potovanje do rek Donave, Save, Morave in Drine ali Pravičnost za Srbijo, ki bil napisan po koncu vojne v BiH.

Objavljen je bil v začetku leta 1996, ta potopis o Srbiji pa je izzval veliko razburjenje v zahodnih medijih in bil povod za pravo medijsko hajko na Handkeja, ki je svoj vrhunec doživela jeseni lani, ob dodelitvi Nobelove nagrade pisatelju.

Ob dodelitvi Nobelove nagrade je Handke na široko govoril tudi o slovenski materi in Sloveniji, toda slovenski mediji niso prenesli niti teh njegovih besed, pač pa so objavljali zgolj napade različnih kritikov iz Slovenije, Bosne, Albanije, Kosova, Hrvaške in iz držav zahodne Evrope.

Peter Handke
Peter Handke. Vir: Twitter

Nato je Handke napisal še Poletni dodatek zimskemu potovanju in v njem opisal svoj obisk v Višegradu in Srebrenici leta 1996 in sledi vojne, ki jih je našel tam.

Ob dodelitvi nagrade je Handke na široko govoril tudi o slovenski materi in Sloveniji, toda slovenski mediji niso prenesli niti teh njegovih besed.

Med marcem in aprilom leta 1999 je v času napada zveze NATO na ZRJ Handke v znak solidarnosti dvakrat prišel na obisk v ZRJ in o tem piše v eseju Spraševanje med solzami.

Nato je napisal še Oko Velikega tribunala in Tablasi Damijela – Poročilo pogrešljive priče v procesu proti Slobodanu Miloševiću.

V teh esejih piše o haaškem tribunalu in sojenju Miloševiću, ki je pozneje umrl v haaškem zaporu v Scheveningenu in ni dočakal konca sojenja.

Handke je večkrat obiskal tudi srbske enklave na Kosovu, o svojem obisku med Srbi iz Velike Hoče pa je leta 2008 napisal esej z naslovom Bojazljivci iz Velike Hoče.

Zadnji esej ima naslov Zgodba o Dragoljubu Milanoviću, objavljena pa je leta 2011.

V njej je Handke opisal zgodbo bivšega direktorja Radio-televizije Srbije (RTS), ki je bil edini obsojen na zaporno kazen zaradi zločina, storjenega zoper delavce RTS-a med agresijo zveze NATO na ZRJ leta 1999.

Komemoracija pred RTS, Beograd
Spomin na novinarje, tehnike in druge delavce RTS-a, ki jih je ubil NATO: Komemoracija pred RTS, Beograd. Vir: Twitter

Haaško tožilstvo (Carla del Ponte) je kljub oceni Amnesty Internationala, da je šlo za vojni zločin, tedaj zavrnilo preiskavo teh in podobnih kršitev vojnega prava.

Handkeova založniška hiša Suhrkamp je bila prisiljena objaviti obširen dokument, v katerem je demantirala vse neresnice, pripisane avstrijskemu pisatelju.

Tiskovni predstavnik zveze NATO Jamie Shea pa je celo zatrdil, da na Haaškem tožilstvu ni mogoče preganjati zveze NATO, ker so članice NATO sodišče tudi ustanovile in ga financirajo.

Zaradi vseh teh, pogosto povsem netočno predstavljenih esejev, je bil Handke pogosto žrtev napadov, ki so se intenzivirali potem, ko je Handke dobil Nobelovo nagrado za književnost leta 2019.

Handkeova založniška hiša Suhrkamp je bila celo prisiljena objaviti obširen dokument, v katerem je demantirala vse neresnice, pripisane avstrijskemu pisatelju.

In sedaj bodo vsi, ki poleg nemščine obvladajo še srbski jezik lahko prebrali Handkeove eseje tudi na ta način.

Bralce bo knjiga ob pomanjkanju prevodov Handkeovih del v materni jezik našla celo v Sloveniji, le da bo zaradi ignoriranja (na Slovenskem) edinega Nobelovega nagrajenca za književnost na svetu, katerega maternji jezik je slovenščina, v tem primeru potrebno posedovati še znanje branja – cirilice.

Delite članek