REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bo Rdeče postalo Mrtvo morje? Kaj v resnici hočejo jemenski Hutiji

Bo Rdeče postalo Mrtvo morje? Kaj v resnici hočejo jemenski HutijiFotografija operacije zasega ladje »Galaxy Leader«, ki so jo objavili Hutiji. Vir: Posnetek zaslona, X
Napadi Hutijev na trgovske ladje, ki plujejo čez Rdeče morje, že imajo posledice za svetovno trgovino, medtem ko ZDA ni uspelo prepričati ključnih zaveznikov iz Nata, da bombardirajo Jemen.

Potem ko je spopad med Izraelom in Hamasom zanetil vojno v območju Gaze, južnem Libanonu ter v konflikt potegnil dele Iraka in Sirije, je v zadnjih dneh še en del Bližnjega vzhoda postal prizorišče novega konflikta - gre za Rdeče morje, kjer so jemenski Hutiji začeli kampanjo napadov na ladje, povezane z Izraelom.

Vse se je začelo 19. novembra, ko so Hutiji ugrabili ladjo Galaxy Leader, ki je delno v lasti izraelskega poslovneža.

V naslednjih tednih so nadaljevali z napadi na trgovske ladje, za katere trdijo, da so povezane z Izraelom, pa tudi na ameriške vojaške ladje v bližini strateško ključne ožine Bab-el-Mandeb.

Bab-el-Mandeb ali Vrata žalosti, je ožina med Jemnom na Arabskem polotoku, ter Džibutijem in Eritrejo na Afriškem rogu. Vir: Posnetek zaslona, X

Povezuje Rdeče morje z Adenskim zalivom.

ZDA so se na napade Hutijev in po zasegu ladje »Galaxy Leader« odzvale s poskusom oblikovanja široke mednarodne koalicije, ki naj bi jo poleg Washingtona sestavljalo več ključnih evropskih držav, ter Kanada, Sejšeli in Bahrajn.

Ladja »Galaxy Leader« je izzvala veliko zanimanje med radovednimi Hutiji, ki jo množično obuskujejo in raziskujejo, v posledici tega pa na družbenih omrežjih že komentirajo, da je uradno označena kot »Občinski oddelek za turizem na Google Earth«. Vir: Posnetek zaslona, X

Vodilni arabski državi v regiji, Savdska Arabija in Egipt, v operaciji nista želeli sodelovati, sta pa sestrelili več raket, ki so jih izstrelili Hutiji in so preletele njuno ozemlje.

»Države, ki želijo ohraniti temeljno načelo svobode plovbe, se morajo združiti, da bi se soočile z izzivom, ki ga predstavlja ta nedržavni akter,« je v posebni izjavi dejal vodja Pentagona general Lloyd Austin, ki je napade opisal kot vprašanje, ki »zahteva skupno akcijo«.

Ameriška mornarica je sporočila, da je do zdaj sestrelila najmanj 38 brezpilotnih letalnikov in več raket, ki so jih izstrelili Hutiji, vendar so vzdržnost teh domnevnih dejanj postavili pod vprašaj visoki stroški izstrelkov, ki se uporabljajo za sestrelitev poceni jemenskih dronov.

Toda kmalu so začele deževati izjave o odpovedi sodelovanja v ameriški kazenski ekspediciji proti Hutijem, ki so se postavili v bran Palestincem v spopadu s cionisti.

Španija in Avstralija sta javno zanikali trditve Pentagona, da sta del nove ameriške koalicije za novo vojno na Bližnjem vzhodu:

Tudi v Bahrejnu potekajo srditi protesti zoper odločitev vlade, da podpre novo vojno koalicijo Bidnove administracije v tem delu sveta.

Vendar so Hutiji Američanom odgovorili s splošno mobilizacijo, medtem ko je Iran napovedal, da se bo novonastala ameriška koalicija soočila z »izjemnimi težavami«.

Zato vse kaže, da je v tem trenutku bolj realistična eskalacija, kot pa umirjanje razmer v tem delu sveta.

Zaveznikom na Zahodu se vse bolj dozdeva, da bi poleg že uveljavljenih predstavnikov arabskih držav tudi Hutiji lahko postali bolj aktiven akter v trenutni krizi na Bližnjem vzhodu.

Kdo so sploh jemenski Hutiji?

Politično in vojaško gibanje Ansar Allah (arabsko: privrženci boga), bolj znano kot Hutiji, je bilo ustanovljeno v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja na severu Jemna in je zbralo pripadnike šiitskega gibanja, znanega kot zaidizem.

Zaidi so v Jemnu vladali več stoletij. Nato so oblast po državljanski vojni leta 1962 prevzeli suniti, zaidi pa so bili potisnjeni na obrobje. Al Hutijevo gibanje je bilo ustanovljeno, da bi zastopalo zaide in se uprlo radikalnemu sunizmu, zlasti vahabitskim idejam iz Savdske Arabije. Njegovi privrženci so postali znani kot hutijevci.

Pod vodstvom Huseina al-Huthija je gibanje v zgodnjih 2000-ih postalo glavna opozicija režimu dolgoletnega predsednika Alija Abdulaha Saleha. Leta 2004 jemenska vojska ubije Huseina al-Huthija po tem, ko je Saleh kljub neodobravanju mnogih Jemencev podprl invazijo ZDA na Irak.

Vodstvo gibanja je nato prevzel njegov mlajši brat Abdul Malik; v naslednjih šestih letih je vodil šest kratkih vojn proti vladi v Sani.

Razmere so se drastično spremenile, ko je v začetku leta 2011 izbruhnila arabska pomlad, Salehov režim pa je padel po vrsti uličnih protestov.

Po več letih nestabilnosti je v začetku septembra 2014 v Jemnu izbruhnila nova državljanska vojna, Hutiji pa so konec istega meseca zasedli prestolnico Sana. V naslednjih nekaj mesecih so vzpostavili nadzor nad skoraj celotnim ozemljem nekdanjega Severnega Jemna, vendar je njihovo napredovanje proti jugu in vzhodu preprečilo posredovanje koalicije arabskih držav pod vodstvom Savdske Arabije in ob podpori ZDA.

Ideološko stališče Hutijev je več kot jasno: gre za gibanje, ki se je zgledovalo po islamski revoluciji v Iranu in naukih njenega voditelja ajatole Homeinija, pa tudi po libanonskem šiitskem gibanju Hezbolah, zaradi česar ga pogosto uvrščajo v del iranske »Osi odpora«.

Da so Hutiji izjemno transparentni, ko gre za njihove cilje, pove tudi njihov slogan, ki je tudi na njihovi uradni zastavi: »Bog je velik. Smrt Ameriki. Smrt Izraelu. Prekleti naj bodo Judje. Zmaga za islam.«

Jemenska skupina od Izraela zahteva, da omogoči dostavo humanitarne pomoči prebivalcem v Gazi, pozvala pa je tudi k prekinitvi vojaških akcij izraelske vojske v tej palestinski enklavi.

Po poročanju Al Jazeere je še en cilj skupine pridobiti mednarodno legitimnost in priznanje kot uradne vlade v Jemnu.

»Ne bodo nič od tega dobili v doglednem času, vendar hočejo vsaj pritegniti mednarodno skupnost, da sodeluje z njimi kot de facto vladajočo avtoriteto v državi,« je za katarsko mrežo povedal profesor mednarodnih odnosov univerze v Ottawi Thomas Juneau.

Juneau pojasni, da želijo Hutiji v kontekstu konflikta v Gazi pokazati, da so ključni del iranske »Osi odpora«, in da pričakuje, da se bodo njihove akcije v Rdečem morju nadaljevale.

Zahodni zavezniki so glede moči Hutijevcev nekoliko presenečeni, saj so zaznali nenehne izboljšave pri dosegu in natančnosti v Jemnu proizvedenega orožja.

Po poročanju CNN je to dejstvo prva ugotovila ameriška obveščevalna agencija CIA.

Sprva je bilo orožje Hutijev sestavljeno večinoma iz iranskih delov, sčasoma pa so posamične dele postopoma začeli spreminjati, kar je privedlo do občutnih izboljšav, povzema besede neimenovanega obveščevalca Cie ameriška TV mreža.

Eno zadnjih tovrstnih pridobitev je decembra preizkusil Izrael, ko so bile iz Jemna proti Izraelu izstreljeni balistični izstrelki srednjega dosega.

Čeprav Izrael trdi, da ga Hutiji ne morejo resno ogroziti, je dejstvo, da lahko povzročijo razsulo v Rdečem morju, saj z brezpilotnimi letalniki in protiladijskimi izstrelki napadajo komercialna plovila, povezana z Izraelom.

Izraelska južna pristanišča so že doživela 80-odstotni upad prometa.

Ožina Bab-el-Mandeb povezuje Rdeče morje in Indijski ocean ter Sredozemsko morje. Vir: Posnetek zaslona, Google zemljevid

Skozi ožino Bab-el-Mandeb, ki povezuje Rdeče morje in Indijski ocean in se nahaja neposredno pred ozemljem, ki ga nadzorujejo Hutiji, gre vsako leto okoli 12 odstotkov svetovne nafte, prepeljane s tankerji, ter osem odstotkov utekočinjenega zemeljskega plina proti Sredozemskemu morju.

Dansko podjetje Maersk in nemški Hapag-Lloyd, ki pokrivata okoli 30 odstotkov svetovnega trga kontejnerskih prevoznikov, sta že začasno prekinili uporabo poti po Rdečem morju.

Druga podjetja, ki se ukvarjajo z ladijskim prometom (med njimi CMA CGM Group in Evergreen), pa so se preusmerila na varnejšo, a bistveno daljšo pot, ki obide afriško celino.

Zato se bodo v nebo povzpeli tudi stroški zavarovanj.

Za pričakovati je, da bodo podjetja povišane stroške prevoza prenesla na potrošnike, kar bo v času inflacije še dodatno povišalo cene potrebščin.

Predstavniki Hutijev pravijo, da bodo z napadi prenehali, ko bo Izrael dovolil dostavo hrane in zdravil v Gazo.

Zakaj je to potrebno kaže spodnji prizor palestinskega zdravnika dr. Manarja Fayyada, ki pomirja ranjene otroke v Gazi, ki so preživeli še en izraelski pokol, ki so ga financirale ZDA.

Z napadi na zahodno ladjevje želijo Hutiji prisiliti zaveznike Izraela k premisleku, v upanju, da bodo ti pritisnili na vlado Benjamina Netanjahuja, da preneha etnično čiščenje Palestincev na zasedenih območjih.

Izrael, ki je tudi glavna tarča napadov Hutijev, že čuti gospodarske posledice, saj je trgovanje prek izraelskega pristanišča Eliat v Rdečem morju skoraj popolnoma prekinjeno.

Posledice čuti tudi Egipt, ki precej denarja zasluži s pristojbinami za uporabo Sueškega prekopa.

Ob nadaljevanju krize pa bi njene negativne posledice kmalu lahko občutile tudi evropske države - tudi Slovenija, ki je seveda zmeraj brezrezervno podpirala kratkovidne poteze ZDA.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke