REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Blinken ne pozna zgodovine, besede zahodnih voditeljev nimajo teže«: Pogovori med Rusijo in ZDA na mrtvi točki

»Blinken ne pozna zgodovine, besede zahodnih voditeljev nimajo teže«: Pogovori med Rusijo in ZDA na mrtvi točkiBlinken in Puškov Vir:Telegram, Twitter

Začetek pogovorov med ZDA in Rusijo v Ženevi o zmanjševanju napetosti ni prinesel posebnega napredka.

Rusija vztraja pri pravnih zagotovilih, da se zveza NATO ne bo več širila na vzhod, ZDA pa vztrajajo, da ima vsaka od držav pravico do odločanja, ali bo pristopila neki vojaški zvezi ali ne.

ZDA bi se bile pripravljene pogovarjati o jedrskih raketah srednjega dosega ter pravilih glede manevrov in nadzora nad vojaško prisotnostjo v bližini meja članic zveze Nato in Rusije, toda Rusija se o premikih vojske na lastnem ozemlju sploh ne želi pogovarjati.

Dve ključni vprašanji, ki sta najpomembnejši za Nato in za Rusijo sta nekaj, o čemer se obe strani ne želita pogovarjati, kompromis pa je mogoče le sicer pomembnem, a ne odločilnem vprašanju nameščanja raket srednjega dosega.

Tako sta dve ključni vprašanji, ki sta najpomembnejši za Nato in za Rusijo nekaj, o čemer se obe strani ne želita pogovarjati, kompromis pa je mogoče le sicer pomembnem, a ne odločilnem vprašanju nameščanja raket srednjega dosega.  

Pri širitvi zveze Nato, kjer ta vojaški pakt vztraja pri »suverenosti držav« gre za vprašanje, ki je eskaliralo že po povabilu Ukrajine in Gruzije v Nato leta 2008, čemur je sledila gruzijska intervencija proti separatistom v tej državi in nasprotna intervencija Rusije.

Vse to pa je bila predvsem posledica nezakonitega napada zveze Nato na Srbijo in Črno goro leta 1999, zaradi katerega je tudi Gruzija pohitela z »reintegracijo« odcepljenih republik.

Leta 2014 se je to ponovilo v primeru Ukrajine, po puču leta 2014, ko je bil ob pomoči zahodnih držav z oblasti odstranjen tedanji ukrajinski predsednik.

Sledila je pridružitev Krima Rusiji in de facto odcepitev Doneške in Luganske republike.

Zato Rusija zdaj želi pravna jamstva; besede zahodnih voditeljev imajo majhno vrednost.

Medtem se je oglasil zunanji minister ZDA Anthony Blinken, ki je dejal, da ZDA nikoli niso obljubile Rusiji, da se Nato ne bo širil na vzhod.

»Blinken ne pozna dobro zgodovine. Pred združitvijo Nemčije, ki je bila prednostna naloga ZDA in njihovega bivšega predsednika Georgea W. Busha, je takratni državni sekretar James Baker ob ponovni združitvi Nemčije dejal, da so ZDA pripravljene obljubiti, da se Nato ne bo širil na vzhod,« mu je odgovoril vplivni ruski senator Aleksej Puškov na družbenem omrežju Telegram.

Po njegovem mnenju je nekdanji sovjetski voditelj (Mihail Gorbačov) naredil »strateško napako«, ker ni zahteval od ZDA in Nemčije, da se državi pravno zavežeta, da ne bosta podpirali širitve zveze Nato na vzhod.

»Zato Rusija zdaj želi pravna jamstva; besede zahodnih voditeljev imajo majhno vrednost«, je dodal Puškov.

Delite članek