Arhiv RS iz ZDA prejel zbirko o pomembnih osebnostih s slovenskimi koreninami

Arhiv Republike Slovenije je nedavno v dar prejel prvi del arhivske zapuščine Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča iz ZDA. Zbirka, za katero je zaslužen Edi Gobec, obsega podatke o osebnostih s slovenskimi koreninami, ki so s svojim delovanjem na različnih področjih pustile močan pečat, je za STA povedal direktor arhiva Bojan Cvelfar.

Zbirko Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča je od leta 1951 s pomočjo žene in prijateljev po svetu ter sodelavcev gradil ustanovitelj in ravnatelj središča ter zaslužni profesor kentske univerze Gobec. Le ta trenutno pri 91 letih pripravlja svojo 18 knjigo. Med njegovimi deli je tudi knjiga Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je pred dvema letoma izšla pri založbi Družina.

V uvodu knjige Gobec omenja, kako si je med poletnimi počitnicami leta 1951 skušal kot zidarski vajenec zaslužiti potrebni denar za nadaljevanje univerzitetnega študija. Ameriški sodelavci so ga nenehno zbadali, naj jim predstavi kakšnega resnično uspešnega Slovenca, denimo slavnega arhitekta ali izumitelja. Bili so tako prepričani o zaostalosti Slovencev, da noben odgovor ni spremenil njihovega mnenja. Gobec je sklenil, da mora nekaj storiti. Začel je sistematično zbirati gradiva o Slovencih in njihovih dosežkih v ZDA in po svetu, je v sporočilu za javnost povzel Cvelbar.

Poleg sodelavcev je Gobcu pri raziskovanju kar pol stoletja pomagala žena Milena Gobec. Tako je nastala izjemno pomembna zbirka bogatega arhivskega gradiva o Slovencih in o slovenskem prispevku ZDA in svetu. Njuna največja skrb zadnja leta pa je bila, tako Cvelfar, kako zagotoviti, da zakladnica informacij po njuni smrti ne bi končala na smetišču ali v ognju.

Ta vključuje različne podatke o pomembnih osebnostih s slovenskimi koreninami. "Gre za podatke o njihovi življenjski poti, poklicnem in ljubiteljskem udejstvovanju, skozi fotografije, pisma, pričevanja, izrezke iz časopisov, objave na spletnih straneh itd. Gre za neprecenljive podatke, zbrane z vseh vetrov na enem mestu," je povedal direktor Arhiva RS.

Po njegovih besedah v arhivu že delajo na tehnični zaščiti pridobljenega arhivskega gradiva ter na njegovem urejanju in popisovanju, da bo čim prej dostopno njihovim uporabnikom, predvsem v znanstveno-raziskovalne namene.

"Glede na pomembnost gradiva resno razmišljamo tudi o njegovi sprotni digitalizaciji. Seveda pa je omenjeno gradivo tudi bogat vir za prezentacijo, tudi v obliki razstav, ki jih bomo vsekakor v bližnji prihodnosti vsebinsko osmislili in izvedli," je še dodal Cvelfar.