nedelja, 15. december 2024 leto 29 / št. 350
Argentina se zaradi padanja vrednosti pesa spet obrača k IMF
Argentinski denar Peso
Argentina se zaradi občutnega padca vrednosti valute peso spet obrača k Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), s katerim je leta 2006 za desetletje prekinila sodelovanje. Argentina, ki je že večkrat v zgodovini razglasila nesposobnost odplačevanja dolga, je tako v sredo s skladom začela pogovore o posojilni liniji.
"Odločil sem se, da z IMF začnemo pogovore o liniji finančne podpore," je Macri po poročanju tujih tiskovnih agencij v torek dejal v televizijskem nagovoru naciji. "Sledimo edini razpoložljivi poti za izhod iz ekonomske stagnacije, da bi se tako izognili veliki gospodarski krizi, ki bi prizadela vse in nas potisnila nazaj v našem razvoju," je nadaljeval.
Pojasnil je, da bo posojilna linija namenjena temu, da se bo druga največja južnoameriška država lažje spopadla z zanjo vse bolj zaostrenim globalnim ekonomskim okoljem naraščajočih obrestnih mer v razvitem svetu (še posebej v ZDA), ki sprožajo beg kapitala iz razvijajočih se držav in znižujejo vrednost njihovih valut, in rasti cen nafte.
Finančni minister Nicolas Dujovne je Macrija dopolnil z besedami, da si bo Argentina prizadevala doseči dogovor o t. i. preventivni posojilni liniji, ni pa hotel povedati o kakšnem znesku je govora. Po mnenju analitikov bi lahko njena višina dosegla okoli 20 milijard dolarjev.
Generalna direktorica IMF Christine Lagarde je povedala, da se bodo pogovori "o načinih, kako podpreti argentinsko gospodarstvo" začeli kmalu in naj bi potekali po hitrem postopku.
Argentina tako spet aktivno sodeluje z IMF, potem ko je leta 2006, ko mu je odplačala zadnjo tranšo posojila, za desetletje, v katerem sta državo vodila Nestor Kirchner in nato njegova soproga Cristina Fernandez de Kirchner, celo prekinila sodelovanje s skladom. Odnosi so se izboljšali šele z Macrijevim prihodom na oblast leta 2015, Dujovne pa je v torek dejal, da gre zdaj "za zelo drugačno ustanovo, kot je bila pred 20 leti".
Argentina se je sicer že večkrat v zgodovini znašla v težkih finančnih in gospodarskih razmerah ter razglasila nesposobnost odplačevanja državnega dolga, nazadnje v letih 2001 in 2002, ko je po večletni krizi padla pod skoraj 100 milijard dolarjev visoko dolžniško goro, podpirati pa jo je nehal tudi IMF.
V pogajanjih z upniki so nato skoraj vsi sprejeli dogovor o prestrukturiranju dolga, ki je predvideval odpis 70 odstotkov vrednosti obveznic. Sedem odstotkov upnikov pa je takšno rešitev zavrnilo in so zahtevali, da jim država poplača polno vrednost obveznic. Zgodba se je z dogovorom nato razpletla leta 2016, ko se je država vrnila na finančne trge in odplačala tudi zadnja stara posojila IMF.
Argentina je sicer s prihodom Macrija na oblast po več kot desetih letih bolj protekcionistično naravnanega vodenja danes že preminulega Kirchnerja in njegove soproge v prvih dveh letih uživala razmeroma ugodne ekonomske razmere, a v zadnjem času jo je zaostrovanje denarne politike ameriške centralne banke Federal Reserve močno prizadelo.
Argentinski peso je v zadnjih tednih izgubil več kot desetino vrednosti, inflacija pa je lani na primer dosegla skoraj 25 odstotkov in se naj bi tudi letos gibala okoli 20 odstotkov. Argentinska centralna banka je ključno obrestno mero minuli teden sicer dvignila na 40 odstotkov, a učinek slabljenja pesa predvsem na dražitev zadolževanja v tujini je bil očitno prevelik.
Macri je priznal, da je Argentina med državami, ki so najbolj odvisne od tujega financiranja, za kar so po njegovih navedbah odgovorna leta previsoke javne porabe, kar želi njegova administracija z reformnimi ukrepi zdaj nasloviti. nad temi bo očitno v prihodnje spet bdel tudi IMF.
