REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Angela Merkel dala »zeleno luč« za oboroževanje Kosova: želijo si tudi nemških topov in tankov

Angela Merkel dala »zeleno luč« za oboroževanje Kosova: želijo si tudi nemških topov in tankovAngela Merkel bi prodala nemške tanke - Kosovu? Vir: Twitter

Da so stališča sedanje ameriške in nemške ter evropske zunanje politike tudi glede reševanja prihodnjega statusa Kosova zelo različna je znano, toda sedaj to nasprotovanje dobiva tudi svojo bolj nevarno, »vojaško«  komponento.

Po poročanju medijev je namreč nemška kanclerka Angela Merkel dala »zeleno luč« za oboroževanje Kosova.

Ruski Sputnik je ob tem zapisal, da Nemčija tako po eni strani javno propagira dialog in pogajanja med Prištino in Beogradom, medtem pa se pod mizo s Kosovom istočasno dogovarja o nakupu nemškega orožja.

S tem pa istočasno krši tudi lastne zakone, saj na podlagi uredbe iz leta 1971 Nemčija načeloma ne bi smela – razen v izjemnih primerih – prodajati orožja tistim državam, ki niso članice zveze NATO.

S tem pa hkrati krši tudi lastne zakone, saj na podlagi uredbe iz leta 1971 Nemčija načeloma ne bi smela – razen v izjemnih primerih – prodajati orožja tistim državam, ki niso članice zveze NATO.

Toda to uredbo so nato nadomestili z zapletenim procesom, kjer ima ob spornih prodajah orožja zadnjo besedo zvezni svet za nacionalno varnost, ki ga skupaj s še nekaj ministri vodi prav Angela Merkel.

Tudi zato okoli 60 odstotkov nemškega izvoza orožja konča izven članic zveze NATO, po najnovejših analizah raziskovalcev tega področja pa neredko prav v državah, ki kršijo človekove pravice.

Nemčija je ob tem četrti največji izvoznik orožja na svetu s 5,8 odstotnim tržnim deležem.

Thaqi - Kosovo, Gazivode
Kosovski predsednik Hashim Thaqi in pripadniki kosovskih posebnih enot z nemškimi avtomatskimi puškami.

V primeru Kosova je izvoz orožja še toliko bolj problematičen, saj gre za pokrajino Srbije, ki je v skladu z resolucijo VS OZN 1244 pod začasno mednarodno upravo.

V primeru Kosova je izvoz orožja še toliko bolj problematičen, saj gre za pokrajino Srbije, ki je v skladu z resolucijo VS OZN 1244 pod začasno mednarodno upravo.

Kosovske začasne oblasti so sicer v času slovenskega predsedovanja EU leta 2008 razglasile neodvisnost in nekaj čez 90 držav je Kosovo celo priznalo kot neodvisno državo (tudi Slovenija), toda brez priznanja te spremembe s strani Srbije je Kosovo po mednarodnem pravu še zmeraj - del Srbije.

Ob tem je že najmanj 18 držav sveta v zadnjem času razveljavilo oziroma umaknilo svoja prejšnja priznanja neodvisnosti Kosova.

V Generalni skupščini OZN je zato že več držav, ki Kosova niso priznale, kot tistih, ki so ga priznale kot državo.

Nemčija si prizadeva za to, da bi Srbija – v zameno za hitrejši vstop v EU in finančno pomoč – preprosto priznala neodvisnost Kosova v sedanjih mejah in administrativno mejo med Kosovom in ožjo Srbijo priznala za mednarodno mejo.

Kosovo in srbska manjšina (zeleno)
Območja, kjer kljub etničnemu čiščenju še večinsko živijo Srbi na Kosovu. V Preševu, v ožji Srbiji, pa živi večina Albancev.

ZDA, ki so prav najbolj odgovorne za to, da so z nezakonitim napadom na ZRJ leta 1999 članice zveze NATO omogočile umik srbske vojske in policije s Kosova in posledično razglasitev neodvisnosti pokrajine imajo podoben cilj, vendar imajo nekaj več posluha za zahteve Beograda, ki si v zameno za priznanje »de facto neodvisnosti« preostanka Kosova (ne pa popolnega priznanja Kosova kot države) želi ozemeljskih sprememb in ponovno pridobitev nadzora nad vsaj delom Kosova, ob istočasni zagotovitvi avtonomije za občine s srbskim prebivalstvom.

Ameriška administracija si prizadeva za sklenitev dogovora med kosovskimi Albanci in srbsko vlado še do novembrskih predsedniških volitev v ZDA.

Na lokalno avtonomijo Srbov so v Prištini sicer že pristali, vendar nato dogovora niso uresničili.

Ameriška administracija si prizadeva za sklenitev dogovora med kosovskimi Albanci in srbsko vlado še do novembrskih predsedniških volitev, toda obtožnica zoper Hashima Thaqija (zaradi preteklih zločinov OVK zoper predvsem srbske prebivalce Kosova), predsednika Kosova in nekdanjega poveljnika OVK pred mednarodnim sodiščem v Haagu je ta načrt zapletla, saj so v Prištini pogajanja za sedaj zamrznili.

Leopard2
Tanki Leopard 2 pa so tudi precej bolj nevarna bojna vozila, kot večina težkega orožja, ki ga ima na Kosovu NATO. Vključno s Slovensko vojsko, ki ima le že precej zastarele Valuke. Vir: Pinterest

Medtem časom pa Berlin nekoliko drugače krepi svoje pozicije.

Oblasti v Prištini se tako že mesece pogajajo z nemškimi obveščevalnimi službami o nabavi topov in protioklepnih sistemov za t. i. »Vojsko Kosova«, ki jo želijo v Prištini ustanoviti kljub temu, da je za varnost na Kosovu izrecno zadolžen le KFOR, v katerem so tudi slovenski vojaki.

Kosovska vlada se pogaja tudi o nakupu nove serije nemških avtomatskih pušk G-36 (Hekler& Koch) in tankih »Leopard 2«.

Ob tem si v Prištini želijo tudi dopolnitev lažjega topništva in nakupa sodobnega pehotnega orožja.

Kosovski Albanci naj bi doslej Nemčiji vplačali že okoli 170 milijonov evrov za nakupe orožja, opreme in šolanje pripadnikov kosovskih varnostnih sil, pogajajo pa se tudi o nakupu nove serije nemških avtomatskih pušk G-36 (Hekler& Koch) in tankih »Leopard 2«.

Ti tanki pa so tudi precej bolj nevarna bojna vozila, kot večina težkega orožja, ki ga ima na Kosovu NATO.

Vključno s slovensko vojsko, ki ima le že precej zastarele Valuke.

Delite članek