Analiza: Predsedniške volitve v Belorusiji 2025, nova faza v družbenopolitičnem in gospodarskem razvoju države

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)1 iz Ljubljane, Slovenija redno analizira dogajanje na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu.

IFIMES je ob koncu predsedniške volilne kampanje pripravil analizo volitev v Republiki Belorusiji, ki bodo potekale 26. januarja 2025.

Iz obsežne analize »Predsedniške volitve v Belorusiji 2025: Nova faza družbenega politični in gospodarski razvoj države«, izpostavljamo najpomembnejše in zanimivejše dele.

Ljubljana/Bruselj/Washington/Minsk, 23.januarja 2025 - Ob burnih dogodkih, ki so zajeli svet, predvsem ob dveh vojnah v Evropi in na Bližnjem vzhodu, se Belorusija pripravlja na predsedniške volitve 26. januarja 2025.

Ta dogodek predstavlja odločilno prelomnico v političnem življenju Belorusije, ki je kljub vsem izzivom, ohranila varnost in stabilnost ter dosegla zavidljivo stopnjo gospodarske rasti.

Na teh volitvah ima volilno pravico 6.913.965 državljanov Belorusije. Te volitve  lahko označimo tudi kot ljudski referendum o načinu vodenja države v prihodnjem obdobju.

Te volitve bodo uvedle novo fazo družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja v zgodovini Belorusije, za katero bo značilna stabilnost in gospodarska rast, kljub sankcijam Zahoda in vojni v sosednji Ukrajini.

Državljani Belorusije upajo, da bo izvolitev predsednika Donalda Trumpa pripeljala do začetka strateškega dialoga z Zahodom in do omilitve uvedenih sankcij.

Analitiki pričakujejo, da bo sedanji predsednik Aleksander Lukašenko dobil med 80-85 % glasov.

Kar zadeva program kandidatov, se Lukašenko osredotoča na kontinuiteto in politiko obsežnih projektov v infrastrukturi, industriji in gospodarskem razvoju ter obljublja, da se bo gospodarska rast nadaljevala v naslednjih petih letih.

Obljublja tudi nadaljevanje neodvisne beloruske zunanje politike, ki daje prednost ravnovesju odnosov z velikimi silami, predvsem z Rusijo in ZDA, ter politiko dialoga s sosednjimi državami.

Za Lukašenka vojna v Ukrajini predstavlja strateško dilemo. Čeprav je Belorusija tesna zaveznica Rusije, država ostaja podvržena mednarodnim sankcijam, kljub večkratnim pozivom Ukrajini in Rusiji, naj svoje spore rešita mirno.

Opozicijski kandidati bi lahko to izkoristili za kritiko Lukašenka in ga prikazali kot arhitekta vse večje izolacije Belorusije in gospodarskih težav, ki bodo sledile.

Lahko izkoristijo krizne razmere v soseščini, da poudarijo "negativne posledice" Lukašenkovega uravnoteženja odnosov z Rusijo in Zahodom.

Po drugi strani pa lahko Lukašenko poskuša te krize uokviriti v varnostni pomen, pri čemer se prikazuje kot mirovnik in zaščitnik pred zunanjimi grožnjami že od svojega prvega mandata leta 1994, saj je vedno dajal prednost suverenosti Belorusije.

Bližina ukrajinskega konflikta mu daje dovolj argumentov, da se postavi kot garant nacionalne varnosti in stabilnosti, kar bi lahko pozitivno sprejel velik del volilnega telesa, ki ga skrbi stabilnost in blaginja države.

Lukašenkov poziv beloruski opoziciji na Zahodu

Lukašenko je belorusko opozicijo na Zahodu pozval, naj se vrne v državo in sodeluje v volilnem procesu.

"Vidite njihovo politiko s sloganom Glasujmo proti vsem, oni pa še niso slišali, kaj bodo ti kandidati govorili, ampak ne, glasujmo proti vsem, ampak to je njihova stvar in njihova pravica povedati. Morajo priti sem in se udeležiti volitev. Nimamo nadlegovanja, nimamo političnih zapornikov in kot predsednik ne bom nikogar pritiskal. Izvoljen sem bil in delajmo," je izjavil Lukašenko.

Ko se približujejo predsedniške volitve, te krize postavljajo Belorusijo na razpotje.

Gospodarska in politična stabilnost države, socialna kohezija in mednarodni odnosi so ključni za njeno prihodnost.

Lukašenkova sposobnost obvladovanja teh zapletenih vprašanj je glavni razlog, zakaj so volivci glasovali za njegovo ponovno izvolitev za predsednika.

Večinsko mnenje volivcev je, da je trenutna pot vodenja in pozicioniranja države pravilna.

Državljani so zainteresirani, da se vojna v Ukrajini ustavi in da Belorusija ostane oaza miru in stabilnosti.

Belorusija tretja na "top listi" 15-ih najhitreje rastočih evropskih gospodarstev v letu 2024.

Evropske države so se nedavno soočile s precejšnjimi izzivi, vključno z upadom poslovne dejavnosti in padcem evra v primerjavi z ameriškim dolarjem na najnižjo raven po letu 2022.

Poleg tega dodatno breme predstavlja grožnja ameriškega predsednika Trumpa z uvedbo dodatnih carin.

Kljub tem oviram, so nekatere države leta 2024 pokazale močno gospodarsko rast. Belorusija se je po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) iz oktobra 2024 uvrstila na tretje[2] mesto na lestvici 15-ih najboljših evropskih držav po rasti BDP za leto 2024[3] s 3,6-odstotno stopnjo rasti.

"Vsiljevanje demokracije" je nedemokratično dejanje

Zanimivo je, da zahodne države poudarjajo uporabo demokracije v državah tretjega sveta, ne omenjajo pa, da so bili liberalni sistemi pred demokratičnimi sistemi v zahodni Evropi. Demokracija v Evropi ni nastala čez noč. Pred uveljavitvijo današnjega demokratičnega sistema, je šla skozi več stopenj družbenopolitičnega razvoja.

Velika Britanija ni postala popolnoma demokratična država, dokler polovica njenega prebivalstva (ženske) ni dobila volilne pravice[4], kar se je zgodilo šele leta 1928.

Kar zadeva ZDA, te so ženskam podelile politične pravice leta 1919. Njihova demokracija se ni izboljšala do leta 1964, ko so Afroameričanom priznali politične pravice.

Kar zadeva Francijo, ta moškim do leta 1851 ni podelila volilne pravice brez diskriminacije, je ženskam[5] podelila volilno pravico šele leta 1944, in je takrat napredovala v svoji demokraciji.

Dejstvo je, da demokratični procesi v najstarejših demokracijah na svetu še niso zaključeni in so nenehno v fazi razvoja in izboljšav.

Glede na lestvico The Economista iz leta 2017[6], je od 167 preučevanih držav (od 193 držav članic ZN) samo 19 povsem demokratičnih držav v Evropi in Severni Ameriki, 52 pa je predvsem diktatorskih držav v Afriki, Aziji in arabskem svetu.

Preostalih 96 držav niha med nepopolnimi demokracijami in »mehkimi« diktaturami.

Težava Zahoda je v vsiljevanju zahodnega modela demokracije tistim, ki so kulturno drugačni od njega in imajo drugačno družbeno okolje.

Zahod ne poziva k postopnemu uvajanju demokracije na način, kot ga je imel sam. Demokracija na Zahodu ni nastala naenkrat, ampak se je razvijala po stopnjah svojega družbenega, zgodovinskega, kulturnega in gospodarskega razvoja.

Zahod in mednarodna skupnost morata sprejeti druge modele demokracije iz držav, ki niso nujno zahodne, zlasti če te države uživajo blagostanje, stabilnost in blaginjo.

Preučiti je treba vse uspešne modele in se ne omejevati na volilne sisteme. Mednarodna skupnost mora sprejeti druge modele demokracije za države z lastno tradicijo ter kulturnim in političnim statusom.

Torej je v sedanjih razmerah "vsiljevanje demokracije" nedemokratično dejanje.

Trumpova beloruska politika v luči zaustavitve naraščajočega kitajskega vpliva

Ponovna izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA bi dejansko lahko pripeljala do neke vrste pozitivnega razvoja v srednji in vzhodni Evropi. Težko je z gotovostjo kar koli reči o drugi Trumpovi administraciji, saj Donald Trump sam ne ve, kaj se bo zgodilo.

Jasno je, da ga bodo za razliko od prvega mandata obkrožali sijajni politiki, kot sta Marco Rubio kot novi ameriški zunanji minister in Michael Waltz kot svetovalec za nacionalno varnost. So razumno predvidljivi politiki, ki so odprti in pragmatični do Rusije, ne pa do Kitajske.

Izvoljeni so bili predvsem zato, da bi zaostrili politiko do Pekinga, hkrati pa normalizirali odnose z Rusijo, da bi jo umaknili iz objema Kitajske.

Donald Trump je napovedal, da bo Elon Musk v svoji drugi administraciji vodil nov "oddelek za vladno učinkovitost".

minsk.jpg

Tehnološki milijarder in vizionar Elon Musk je v rednih stikih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom od konca leta 2022, poroča Wall Street Journal[7].

Musk in Putin sta se pogovarjala tudi letos, čeprav je Musk začel stopnjevati kritike ameriške vojaške podpore Ukrajini in se aktivno vključil v volilno kampanjo republikanskega kandidata in nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Nobenega dvoma ni, da bo Elon Musk kot vizionar in tesen sodelavec predsednika Trumpa zelo odprt za reševanje nekaterih kroničnih problemov stare celine, ki jih EU ni znala rešiti hitro in učinkovito.

Odnosi z Rusijo in posledično z Belorusijo bodo prioritete nove administracije.

ZDA so zelo zaskrbljene zaradi kitajskih ambicij v Belorusiji, kot je ustanovitev kitajsko-beloruskega industrijskega parka Great Stone leta 2015, ki je posebna gospodarska cona v Belorusiji, na podlagi medvladnega sporazuma med Kitajsko in Belorusijo.

Park ponuja enostaven dostop do mednarodnih avtocest M1/E30 in M4, mednarodnih železnic in mednarodnega letališča Minsk.

Industrijski park Veliki kamen je namenjen visokotehnološkim industrijskim in poslovnim dejavnostim, vključno z raziskovalno-razvojnimi, proizvodno-montažnimi, skladiščnimi in logističnimi zmogljivostmi.

Park vlagateljem ponuja davčne olajšave, prost carinski režim z državami Evrazijske gospodarske unije (EAEU), vključno z Rusijo in Kazahstanom.

Park je kot projekt sodelovanja "Pas in pot" največje kitajsko čezmorsko območje gospodarskega in trgovinskega sodelovanja glede na načrtovano območje in stopnjo sodelovanja.

Ta park je pomemben projekt gospodarskega pasu svilene poti[8]. 

Dolgoročno bi lahko projekt pritegnil do 30 milijard dolarjev naložb. Beloruske oblasti pričakujejo, da bo park pomagal povečati izvozni potencial države do 50 milijard ameriških dolarjev na leto.

musktrumpx.jpg

Projekt »China Digital Silk Road« v državah članicah Evrazijske gospodarske unije (EAEU) bo Kitajski in tem državam omogočil okrepitev sodelovanja na tehnološkem področju. Kitajska potrebuje organizacijo EAEU, da bo lahko ta digitalna pot središče visokotehnološke proizvodnje in inovacij v Evraziji.

Države članice EAEU potrebujejo kitajske naložbe in tehnologije za digitalizacijo in ohranjanje gospodarske rasti.

Severni krak digitalne svilene poti poteka proti Rusiji in se konča v Belorusiji.

To je dodaten razlog za novo administracijo, da ustavi to pot v Belorusiji, preden ta doseže EU.

Kot dokaz velikega diplomatskega interesa so ZDA Belorusijo zaprosile za odobritev povečanja števila ameriškega diplomatskega osebja na veleposlaništvu v Minsku.

To je potrdil beloruski predsednik Aleksander Lukašenko ob robu zasedanja Vrhovnega evrazijskega ekonomskega sveta v Rusiji 26. decembra 2024.

Nova administracija želi vzporedno s kitajsko digitalno cesto ustaviti kitajsko »polarno svileno pot«.

Trumpovega predloga o nakupu Grenlandije ne moremo šteti za politično muho, temveč za geopolitično vizijo ZDA od 19. stoletja.

Zanimanje Washingtona za ta arktični otok je del priprav na bližajočo se gospodarsko hladno vojno med Washingtonom in Pekingom

Lukašenkova vizija miru

Analitiki pričakujejo, da bo Trumpov prihod v Belo hišo odprl novo fazo v odnosih med Belorusijo in ZDA.

Belorusija računa na ukrepe nove ameriške administracije v odnosu do Rusije in Ukrajine, ki ji bodo omogočili izhod iz diplomatske izolacije brez bistvenih koncesij z njene strani, saj ni v vojni z Ukrajino, je le nekakšna kolateralna žrtev konflikta Zahoda z Rusijo.

V Minsku namreč iskreno upajo, da bo Trump držal besedo glede konca ukrajinske vojne in umiritve ameriško-ruskih napetosti.

Lukašenko ni nikoli javno podpiral ruskih ciljev v t.i. »posebni vojaški operaciji« in je malo verjetno, da so ga kdaj zanimale ruske hegemonistične težnje.

Morebiten poraz Ukrajine bi negativno vplival na neodvisnost in suverenost države.

To bi ustvarilo pogoje za aktivnejšo militarizacijo vzhodnega boka Nata, s čimer bi se povečalo tveganje za Minsk, in sicer bi se odprla možnost Moskvi za nadaljnjo širitev svoje prisotnosti v Belorusiji.

Lukašenkova vizija miru ni nikoli odstopala od tega, kar so predlagale vplivne svetovne sile (kot so Kitajska, Brazilija in Turčija) ter dve članici EU in Nata (Madžarska in Slovaška).

Trumpovo drugo predsedovanje predstavlja priložnost in upanje, ne le za Belorusijo, ampak tudi za umiritev napetosti po svetu.

Povezava (SLO): Analiza ● Predsedniške volitve v Belorusiji 2025: Nova faza v družbenopolitičnem in gospodarskem razvoju države

VIRI:

[1] IFIMES -  Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en

[2] The 15 Fastest Growing European Economies in 2024, povezava: https://www.visualcapitalist.com/ranked-the-15-fastest-growing-european-...

[3] The International Monetary Fund (IMF), povezava:  https://www.imf.org/en/Publications/WEO/Issues/2024/10/22/world-economic...

[4] The Equal Franchise Act of 1928 granted equal voting rights to women and men, povezava: https://www.parliament.uk/about/living-heritage/transformingsociety/elec...

[5] About: 1851 French constitutional referendum, povezava: https://dbpedia.org/page/1851_French_constitutional_referendum

[6] The Economist Intelligence Unit’s index of democracy, povezava: https://www.economist.com/media/pdf/DEMOCRACY_INDEX_2007_v3.pdf

[7] Elon Musk’s Secret Conversations With Vladimir Putin, povezava: https://www.wsj.com/world/russia/musk-putin-secret-conversations-37e1c187

[8] Great Stone Industrial Park is a manufacturing hub providing tariff free entry to the Eurasian market within close proximity of the European Union, povezava: https://en.industrialpark.by/o-parke/obshhaya-informaciya/