REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriški kongresniki proti lastni politiki: Blokada Kube je ekonomsko bombardiranje

Ameriški kongresniki proti lastni politiki: Blokada Kube je ekonomsko bombardiranjePo obisku Havane demokrati zahtevajo odpravo energetske blokade, medtem ko so pomanjkanja goriva in elektrike vse pogostejša. Vir: Posnetek zaslona, X

Medtem ko Washington vztraja pri odprtju Hormuške ožine in prostem pretoku energije po svetu, sta se dva ameriška kongresnika iz Havane vrnila z ugotovitvijo, da isto načelo ne velja, ko gre za Kubo.

Člana ameriškega predstavniškega doma, Pramila Jayapal in Jonathan Jackson, sta pozvala k odpravi ameriškega energetske blokade Kube, saj sta ocenila, da predstavlja »kruto kolektivno kaznovanje« in »ekonomsko bombardiranje« infrastrukture države.

Po petdnevnem obisku otoka, med katerim sta se srečala s kubanskim predsednikom Miguelom Díaz-Canelom, zunanjim ministrom Brunom Rodríguezom in predstavniki parlamenta, sta kongresnika dejala, da so posledice ameriške politike neposredno vidne v vsakdanjem življenju državljanov.

»Gre za brutalno kolektivno kaznovanje – v praksi pa gre v resnici za ekonomsko bombardiranje, ki je pustilo trajne posledice. To se mora takoj ustaviti,« so zapisali v skupni izjavi, ki jo je povzel britanski »Guardian«.

Díaz-Canel je ZDA obtožil »kriminalne škode« in poudaril, da je energetska blokada povzročila resne motnje v delovanju države.

Hkrati je ponovil pripravljenost Havane na »resen in odgovoren dialog« z Washingtonom.

Ukrepi ZDA, ki vključujejo pritisk na države, ki dobavljajo gorivo Kubi, so povzročili motnje v oskrbi, zlasti po prekinitvi oskrbe iz Venezuele.

Posledice so dramatične: pogosti izpadi elektrike, pomanjkanje bencina, zmanjšanje javnega prevoza, krajši delovni čas in motnje v zdravstvenem sistemu.

Prizadete so bile bolnišnice in operacije, delno pa je bil ustavljen tudi zračni promet.

Konec marca je Kuba začasno omilila krizo s prejemanjem ruske nafte, vendar strokovnjaki opozarjajo, da gre za kratkoročno rešitev, ki lahko pokrije le nekaj dni porabe.

Jayapalova je ocenila, da je ameriška politika do Kube »ostanek hladne vojne«, ki ne služi več ne ameriškemu ne kubanskemu ljudstvu, in pozvala k resničnim pogajanjem in spremembi pristopa.

Poudarila je, da so nekatere poteze Havane, kot sta odprtje gospodarstva za naložbe diaspore in napoved pomilostitve več kot 2000 zapornikov, znak, da je prostor za dogovor.

Jackson je še poudaril paradoks ameriške politike in primerjal blokado Kube z morebitnim zaprtjem Hormuške ožine.

»Borimo se za to, da bi ožina ostala odprta, da bi lahko nafta prosto tekla po svetu.

Toda zaradi humanitarnih razlogov pa potrebujemo prost pretok energije tudi na naši polobli,« je dejal.

Združene države Amerike že več kot 60 let vzdržujejo embargo proti Kubi, ki se je v zadnjih letih še zaostril, zlasti na področju energetike.

Vendar pa je vse več glasov, tudi znotraj samega ameriškega političnega sistema, da ta strategija ne vodi do političnih sprememb, temveč poglablja gospodarsko in humanitarno krizo.

Kljub namigom dialoga - blokada ostaja v veljavi.

In Kuba, kot opozarjajo sami ameriški kongresniki, še naprej plačuje ceno ameriške zgrešene in nehumane politike, ki je vse bolj podobna kazni brez jasnega izida.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke