REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriška plutokracija: Kako velike korporacije v ZDA kupujejo volitve

Ameriška plutokracija: Kako velike korporacije v ZDA kupujejo volitveTrump sebe vidi kot izbranega mesijo. Denar zanj ni problem, tudi ko gre za volitve ... Vir: Twitter

Michael Bloomberg, ki je zapravil milijone dolarjev – doslej okoli 500 – je po slabem uspehu na »super torku« odstopil od nominacije demokratske stranke za predsedniške volitve v ZDA.

Poklical je tudi Joeja Bidna in mu povedal, da ga bo odslej podpiral. In to kljub temu, da je angažiral tako veliko število propagandistov, da so njegov propagandni stroj novinarji v ZDA imenovali celo »Smrtonosna zvezda«, podobno kot se je imenovala nevarna vesoljska postaja v Vojnah zvezd.

»Zmeraj sem verjel, da se zmaga nad Donaldom Trumpom začne s poenotenjem za kandidatom, ki ima največ možnosti, da zmaga. In po včerajšnjem glasovanju je jasno, da je ta kandidat moj prijatelj in čudovit Američan, Joe Biden,« je dejal Bloomberg.

Svojim novinarjem je Bloomberg prepovedal, da ga preiskujejo kot kandidata in to prepoved 'razširil' še na vse demokratske kandidate v letu 2020.

Že pred tem sta iz kampanje izstopila Pete Buttigieg in Amy Klobuchar. Bloomberg je tako drugi od dveh milijarderjev, ki je odnehal s kampanjo – pred njim je to storil tudi Tom Steyer.

Bloombergova kandidatura je bila za mnoge sporna.

Soočen je bil z obtožbami za spolno nadlegovanje v podjetju Bloomberg LP, v času, ko je bil župan New Yorka pa so mu očitali politko »ustavi se in zamrzni«, s katero je policija nastopala predvsem proti temnopoltim.

Bloomberg se je za te napake opravičeval, toda prepozno.

Bloomberg
Michael Bloomberg

Ob tem je bil tudi v »etičnem konfliktu« zaradi lastništva Bloomberg News. Svojim zaposlenim novinarjem je prepovedal, da ga preiskujejo kot kandidata in to prepoved »razširil« še na vse demokratske kandidate v letu 2020.

Ker je s svojimi reklamami napadal Trumpa, je kmalu postal tarča Trumpovih tvitov. Ta je po svoji stari navadi vsakemu protikandidatu dal kakšen grd nadimek.  

Bloomberg je zanj zgolj »Mini Mike«, Joe Biden pa je »Zaspani Joe.«

Bloomberg je za Trumpa zgolj 'Mini Mike', Joe Biden pa je 'Zaspani Joe.'

Ko je prenehal s kampanjo, je Trump tvitnil, da »bi mu lahko že dolgo nazaj povedal, da nima tega, kar potrebuje za kandidaturo« in da bi mu pravočasno spoznanje tega dejstva »privarčevalo milijardo dolarjev, kar so pravi stroški.«

In da bo »zdaj denar usmeril v kampanjo Zaspanega Joeya, v upanju, da si bo rešil obraz. Pa ne bo delovalo!« je tvitnil zadovoljni Donald Trump.

Vendar se v ozadju te zgodbe skriva še en problem: vpliv bogatašev na volitve.

Bloombergov polom je dobra novica za vse, ki menijo, da o predstavnikih ljudstva ne bi smeli odločati vplivni in bogati, pač pa ljudje sami.

Vsak bogataš v ZDA lahko sicer sam porabi za svojo kampanja kolikor hoče denarja in zato so bogati vedno tudi v politični prednosti.

Deloma se sedaj to spreminja s Sandersom, ki prejema ogromno število nakazil, vendar z majhnimi zneski, od »navadnih« ljudi.

Toda Vrhovno sodišče ZDA je že pred leti povzročilo nove razkole z odločitvijo, da lahko tudi korporacije donirajo kandidatom denarna sredstva brez omejitev.

Miles Rapoport, predsednik organizacije Common Cause je dejal, da je ta odločitev kakor jez, zgrajen za nekaj bogatašev, »da bi utopili glasove vseh nas ostalih.«

Po njegovem mnenju je sodišče z odločitvijo  »poteptalo 40 let lastnih presedanov, razvilo rdečo preprogo za korupcijo in zavrnilo lekcije, ki smo se jih naučili v škandalu Watergate.«

ZDA so s to odločitvijo stopile v bran 'plutokratskih pravic' in s tem postale 'plutokracija' in ne več 'demokracija.'

»Če je kdo dvomil v to, da bo aktivistično Vrhovno sodišče na novo napisalo volilne zakone tako, da bi bil dolar bolj pomemben kot volilni glasovi, potem so se mu dvomi razpršili v sredo, ko je sodišče v sporu McCutcheon proti Zvezni volilni komisiji odločilo v korist dolarja. Sodba iz leta 2010 'Citizens United v. FEC' je korporacijam odprla pot za to, da v volitvah porabijo kolikor želijo in si kupijo volitve, sedaj pa so še učinkovito odpravili možnost, da ameriško ljudstvo in izbrani predstavniki ustvarijo pomembne omejitve neposrednim donacijam milijonarjev in milijarderjem v kampanjah,« je takoj po sodbi leta 2010 opozaril John Nichols v The Nation.

Rob Weisman, direktor organizacije »Javni državljan« pa je prepričan, da so ZDA s to odločitvijo stopile v bran »plutokratskih pravic« in da s tem ZDA postajajo »plutokracija« in ne več »demokracija.«

Deset let pozneje vidimo točno to – da tudi volitve vse bolj kroji denar bogatašev, kar je pravilo.

Toda Bloomberg je zaradi lastnih napak postal redka izjema, ki potrjuje to pravilo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke