REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Specialci sarajevskega MNZ so se fotografirali s simboli zloglasne »Handžar divizije«

Specialci sarajevskega MNZ so se fotografirali s simboli zloglasne »Handžar divizije«Divizija SS, s katere simboli se bahajo »sarajevski specialci«, je leta 1944 v Sremu, pa tudi v severovzhodnem delu Bosne in Hercegovine, zagrešila številne zločine, ki so po krutosti in načinu usmrtitve daleč presegli zločine njihovih mentorjev – nemških nacistov. Vir: Posnetek zaslona, X

Pripadniki Posebne policijske enote Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) kantona Sarajevo so se na svetovnem tekmovanju specialnih enot na Floridi fotografirali z zastavo, ki vsebuje simbole »Handžar divizije«, poročajo mediji Republike Srbske.

Zvezni mediji BiH so sicer objavili novico, da so sarajevske specialne enote »osvojile drugo mesto na svetovnem tekmovanju v Ameriki« s fotografijo sporne zastave. Vendar so taisti mediji po odzivu javnosti - fotografije s sporno zastavo takoj odstranili.

Prav tako so po poročanju RTRS pripadniki Posebne policijske enote na celotnem tekmovanju osvojili 13. mesto, drugo mesto pa so dosegli le v eni od disciplin.

SS »Handžar« je bila ustanovljena v začetku marca 1943 na pobudo nemških nacistov in ob sodelovanju ustaških oblasti »poglavnika« Anteja Pavelića.

Sestavljali so jo predvsem mladi muslimanski moški iz današnje Bosne in Hercegovine.

Divizija je zagrešila grozljive zločine nad srbskim prebivalstvom in partizani.

Ta divizija je ob ustanovitvi štela 21.064 vojakov.

Za oznake na ovratniku in taktični simbol enote je bil uporabljen motiv roke, ki drži kratko sabljo (handžar), vzet iz avstro-ogrskega grba BiH.

Zato so jo med vojaki takoj poimenovali »Handžar divizija«.

Po dostopni in ohranjeni dokumentaciji je »Handžar divizija« od marca do oktobra 1944 v Sremu in severovzhodnem delu BiH zagrešila številne zločine, ki so po krutosti in načinu usmrtitve daleč presegli zločine njihovih mentorjev – nemških nacistov.

O tem je leta 1945 pred sodiščem pričal Matias Franja, poveljnik 28. polka te divizije in kasneje član štaba divizije.

V svojem pričanju o eni od akcij je Franja dejal: »Ti ljudje so poklali vse, kar so našli, kar ni nosilo fesa (muslimanske naglavne kape).

Bilo je primerov, ko je častnik, ki je bil na čelu kolone, videl ljudi, ki so delali na polju.

Ko se je kasneje obrnil, je videl, da tisti ljudje, ki so pred tem delali, niso več živi.«

V šestih mesecih je bilo na območjih Brčkega, Bijeljine, Zvornika, Ugljevika, Šekovića, Vlasenice, Gradačca, Bosanskega Šamca, Loparja, Tuzle, Lukavca in Kladnja ubitih najmanj 1803 ljudi.

Na območjih Šida, Sremske Rače in Vinkovcev pa več kot 700 civilistov.

Pripadniki te enote so se še posebej odlično odrezali pri pobojih ranjenih in ujetih partizanov in Srbov.

Spirala zločinov je bila enodimenzionalna – enako je veljala za starejše, ženske in otroke ter odrasle moške.

»Divizija Handžar« je bila še posebej kruta do mladih žensk.

Na povojnih nürnberških procesih je bila ta divizija razglašena za zločinsko organizacijo zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke