Večina Turkov podprla spremembe ustave

Na današnjem referendumu v 80 milijonski Turčiji je po preštetih 98 odstotkih glasov je 51,3 odstotka volivcev podprlo spremembe ustave, proti pa jih je bilo 48,7 odstotka. Ustavne spremembe prinašajo večje pristojnosti predsednika države. 

V prestolnici Ankara je s 50,2 odstotka glasov tesno slavil tabor zagovornikov ustavnih sprememb, v Istanbulu pa s 50,8 odstotka glasov tabor nasprotnikov ustavnih sprememb. V Izmirju na zahodni turški obali so turški volivci s 68,2 odstotka glasov zavrnili spremembe.

Svetovalec turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je po novinarjem v Ankari dejal, da je "videti, da so ljudje odobrili novi sistem". Hkrati je opozoril, da rezultati še niso povsem jasni. Izrazil je tudi upanje, da Turčija ne bo priča protdemokratičnemu posredovanju. Ocenil je, da je bila predreferendumska kampanja poštena in z "enakimi možnostmi" za obe strani.

"Nisem videl nobenih nepravilnosti," je še dejal. Rezultati referenduma so po njegovih besedah tudi demokratični in bi jih morali sprejeti, ne glede na izid.

V Turčiji so se volišča zaprla ob 16. uri, nato pa je sledilo preštevanje glasov v zgodovinskem referendumu o ustavnih spremembah, ki predsedniku države podeljujejo večje pristojnosti. Javnomnenjske raziskave so sicer - očitno zmotno - napovedovale tesen rezultat med podporniki in nasprotniki ustavnih sprememb.V Turčiji ima pravico do udeležbe na referendumu 55,3 milijona volilnih upravičencev, v tujini pa dodatnih 2,9 milijona.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan upa, da bo z referendumom utrdil svojo vlogo sodobnega in nezamenljivega voditelja 80-milijonske države. Če bi državljani na referendumu zavrnili ustavne spremembe, bi bil to za Erdogana hud udarec, v primeru podpore pa se bodo njegove pristojnosti znatno povečale. Erdoganovi kritiki so prepričani, da bodo spremembe spodkopale demokratičen nadzor, najglasnejši nasprotniki opozarjajo pred odkrito diktaturo. Vlada po drugi strani zagotavlja, da bo predsedniški sistem izkoreninil terorizem, preprečil vojaške udare in pospešil gospodarsko rast.

Turške oblasti so ob referendumu močno poostrile varnostne ukrepe po državi, kjer še vedno veljajo izredne razmere po lanskem poskusu državnega prevrata. Za varnost skrbi okoli 380.000 pripadnikov varnostnih sil - 251.000 policistov in 128.000 pripadnikov vojske. Mobilizirali so tudi 70.000 vaških stražarjev v pretežno kurdskih predelih držav

Celota ustavnih amandmajev bo bistveno povečala pristojnosti predsednika države. Že sedaj je imel Tayyip Erdogan podporo tudi s strani 339 poslancev v 550 članskem parlamentu, zaradi česar je z več kot 60-odstotno večino sploh lahko predlagal ustavne spremembe. Erdogan sicer vlada s pomočjo poslancev Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) ter koalicijskega partnerja, Stranke nacionalne akcije (MHP). Številni kritiki opozarjajo, da bi nova pooblastila predsedniku države spremenila Turčijo v avtokratsko in partijsko državo. Potrjene spremembe pomenijo, da se je Turčija ne samo de facto pač pa tudi de jure odmaknila od vrednot pluralistične, demokratične države, ki pozna delitev oblasti. Erdogan bo lahko predsedoval ne samo Svetu za nacionalno varnost, pač pa bo lahko vodil tudi zasedanja vlade, imenoval ministre in najvišje državne uradnike, sklical zasedanje parlamenta, z vetom preprečil uveljavitev zakonov, razglašal izredne razmere ter vladal s pomočjo dekretov.
S tem se je turška republika po 94 letih svojega obstoja znašla pred največjim preobratom v svoji zgodovini, ki pomeni tudi svojevrstno revizijo vizije turškega reformatorja Kemala Ataturka. Glas "za" na tem referenfumu za Tayyipa Erdogana pomeni zagotovilo, da bo na oblasti lahko ostal še vse do leta 2029, saj bodo nove predsedniške in parlamentarne volitve zaradi ustavnih sprememb potekale leta 2019. Kot predsednik države bo nato Erdogan lahko še dvakrat izbran na isti položaj - če bo dobil podporo volivcev. Kot opozarja Henri Barkey, direktor bližnjevzhodnega programa na mednarodnem centru Woodrow Wilson, na referendumu potrjeni sistem v Turčiji "nima podobnega v svetu"  saj zmanjšuje moč zakonodajnih in sodnih teles na račun izvršne oblasti. 
Turčija se z islamisti v vseh vejah oblasti sooča tudi s problemom zatiranja Kurdov in njihovega odpora, po neuspelem udaru pa tudi z odporom ljudi zaradi vse večje represije. V turških zaporih se namreč po poročanju VOA še zmeraj nahaja 45 000 priprtih, med njimi pa so številni člani parlamenta, novinarji in pripadniki opozicijskih strank ki jih oblasti vse povezujejo s "kurdskimi teroristi." Kljub hitremu gospodarskemu razvoju v zadnjem desetletju je nezaposlenost v Turčiji znova 10,7 odstotna, kar 25 odstotkov nezaposlenih pa je med mladimi. 

Država, v kateri so v zadnjem času onemogočili izdajanje 175 medijev, je tako dobila najslabše možno darilo. 

Ne glede na to pa Tayyipu Erdoganu uspeva skoraj vse, česar se loti: že od leta 1994 ni izgubil nobenih volitev, pred tokratnim referendumom pa mu ni škodila niti čistka 130 000 državnih uradnikov z njihovih položajev, domnevno zaradi povezanosti z organizatorji propadlega državnega udara. Novica je zelo slaba tudi za turistično vejo turškega gospodarstva. Turizem je nekoč Turčiji prinašal 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda, saj je bila Turčija šesta najbolj obiskana država na svetu. Toda samo lani je število turistov upadlo za 36 odstotkov, kar je prineslo izgubo v višini 10 milijard dolarjev. Tudi število gostov iz Rusije je bistveno upadlo in se samo počasi povečuje, kljub ponovni otoplitvi odnosov med državama. 
 

.