Odzivi na ameriški napad na Sirijo: nezakonito, neresnično, nevarno

Kritiki ameriškega napada na Sirijo opozarjajo na vrsto nedoslednosti v ameriški argumentaciji ter na neutemeljenost in nezakonitost napada.

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napad z raketami na sirsko vojaško letališče Aš Šairat - po uradni interpretaciji kot odgovor na domnevno uporabo kemičnega orožja s strani sirske vojske v mestu Kan Šejkun - je večina ameriških zaveznikov pozdravila odločitev ameriškega predsednika, ki bi lahko imela dolgoročne posledice. V napadu ameriških sil, o katerem je bila po besedah Pentagona Rusija predhodno ( po informacijah CNN eno uro pred napadom) obveščena, je sicer umrlo šest vojakov. Po poročanju sirske tiskovne agencije Sana je bilo v dveh vaseh, ki ležita v bližini napadene baze, ubitih tudi devet civilistov, med njimi štirje otroci.

Po ocenah ameriške administracije, s katero so ZDA nasploh prvič po letu 2011 napadle Sirijo, naj bi bila odločitev premišljena, utemeljena na mednarodnem pravu in utemeljena na dokazih o odgovornosti sirske vojske za uporabo nedovoljenega kemičnega orožja. Vendar pa so. Števlna dejstva pa kažejo, da je šlo v resnici bolj za napad, ki je bil usmerjen predvsem na doseganje medijskega učinka znotraj samih ZDA in popravljanje omajane medijske slike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je brez prave vojaške vrednosti - razen če je napad v resnici želel okrepiti pripadnike ISIS-a in druge teroriste, zoper katere se ZDA sicer menda borijo.

V napad zaradi lepih dojenčkov: administracije različne, metode iste

Da gre za omejen napad z omejenimi učinki je priznala tudi ameriška administracija. Da so na Trumpovo odločitev vplivale slike "lepih dojenčkov", ki jih je na filmu, ki mu je bil prikazan, videl ameriški predsednik prav tako ni dvoma, ker je to potrdil sam ameriški predsednik. Nekateri analitiki so ob tem našteli 45 izjav Donalda Trumpa, danih v zadnjem letu, v katerih je ostro nasprotoval intervenciji ZDA v Siriji, kar dodatno kaže na impulzivnost ravnanja ameriškega predsednika, ki je sicer znan tudi po tem, da je v času kampanje in po imenovanju večkrat izrekel tudi po več neresnic na dan. Trump je obenem - enako kot vsi ameriški predsedniki ped njim - prelomil obljubo, da bo pred uporabo vojske zahteval odobritev ameriškega Kongresa. Tega ni naredil, pač pa je člane zakonodajnega telesa samo obvestil o napadu. Napad sam tudi ni imel odobritve Varnostnega Sveta OZN, zato s stališča mednarodnega prava predstavlja njegovo kršitev. Ruski predsednik Vladimir Putin je zato ameriški napad na Sirijo označil kot "agresijo na suvereno državo" in dodal, da je "šlo za kršitev mednarodnega prava na podlagi izmišljenih izgovorov". Rusija je poudarila, da Sirija kemičnega orožja sploh nima, saj je bilo odstranjeno iz države že med leti 2013 - 2016, Iran pa je ocenil, da bi morala biti o domnevnem napadu najprej opravljena neodvisna preiskava, v kateri ZDA ne bi smele imeti glavne vloge. Ruski obrambni minister je bil še bolj jasen: "Ameriške administracije se menjavajo, toda metode za začetek vojne ostajajo enake od tedaj ko je ameriška administracija bombardirala Jugoslavijo, Irak in Libijo. Obtožbe, potvorjeni dokazi, manipuliranje s fotografijami in testnimi kanali z lažnimi rezultati v mednarodnih organizacijah so postali razlog za začetke agresij, namesto za objektivno preiskavo." In samo dan po napadu na letališče so sirska vojaška letala z bombardiranega letališča Aš Šairat znova poletela proti svojim ciljem.

Rusija je takoj tudi odpovedala Memurandum o preprečevanju incidentov in zagotavljanju varnosti poletov v operacijah v Siriji, ki je bil sklenjen oktobra leta 2015 in napovedala okrepitev sirske protizračne obrambe. S tem se je nevarnost neposrednega spopada ameriških in ruskih sil v Siriji vsekakor povečala. Ruski mediji so istočasno poročali o tem, da je samo polovica od ameriških 59 raket Tomahawk (vsaka stane okoli 1,5 milijona dolarjev) dejansko zadela svoj cilj, kar bi lahko pomenilo, da so bile rakete tudi elektronsko motene s stran sirskih oziroma ruskih sil. Newsweek je tudi poročal, da bi ruska vojska vsekakor lahko sestreljevala ameriške rakete Tomahawk s svojimi raketami S-400, vendar očitno tega ni naredila. Aleks Kočkarov, analitik IHS Maarkit je prepričan, da so bili ruski sistemi S-400 povsem sposobni sestreliti ameriške Tomahawke in da je odločitev, da se to ne naredi morala biti "politična" ter sprejeta v Moskvi, ker si tudi Rusija ne želi neposrednega spopada svojih sil z ZDA.

Zakaj so uradne razlage napada ZDA na Sirijo tako kot mnoge v preteklosti - od fabricirane zgodbe o "incidentu v zalivu Tonkin" v primeru Vietnama, "iraškem orožju za množično uničevanje" iz leta 2003 in podobne v resnici lažne pa podrobno opisuje Mike Whitney v Counterpunchu. Whitney opozarja, da bo imel napad "prav obratne učinke od načrtovanih", saj bo kvečjemu okrepil teroriste. Whitney opozarja na intervju, ki ga je dal Philip Giraldi, nekdanji pripadnik CIA ter direktor Nacionalnega Interesa. Obtožbe o kemičnem orožju in njihovi uporabi s strani Sirije so se namreč v ameriški zunanji politiki znova oblikovale kar nekaj časa. Giraldi je povedal, da mu njegovi viri o tem, kar ZDA uradno sporočajo o dejanjih Rusije in Asada v Siriji predstavlja "zavajanje." "Od ljudi na terenu, na Bližnjem vzhodu, tistih, ki so zelo blizu obveščevalnim podatkom slišim, da je vse, kar se sporoča o sirski vladi ali Rusih glede uporabe kemičnega orožja proti nedolžnim civilistom v resnici zavajanje. Obveščevalni podatki v veliki meri pritrjujejo temu, kar govorijo Rusi od včeraj, namreč, da so zadeli skladišče, v katerem so teroristi Al Kaide skladiščili lastne kemikalije, ter da je to povzročilo eksplozijo, zaradi katere je prišlo do žrtev. Očitno so podatki o tem zelo jasni in ljudje tako v CIA kot vojaki, ki so jim ti obveščevalni podatki znani, so šokirani nad tem, kako je Trump popolnoma neresnično  predstavil to, kar smo že vedeli - in te ljudi je strah, da se s tem premikamo v situacijo, ki se bi zlahka spremenila v oborožen spopad." Analitik je tudi ocenil, da se stvari premikajo "zelo hitro". In to je bilo videti kmalu zatem, v nepričakovanem, impulzivnem napadu ZDA.

Skratka, sirska vlada in Asad seveda niso napadli "lastne ljudi s kemičnim orožjem", kot ponavljajo vsi zahodni mediji in jim radi pritrjuje tudi večina nekritičnih slovenskih medijev. Napad z dovoljenimi, konvencionalnimi bombami je najverjetneje sprožil vžig kemikalij zato, ker so te kemikalije želeli uporabiti teroristi. Kaj se je v resnici zgodilo pa brez prave mednarodne preiskave in ameriške politike "najprej streljaj, potem vprašaj" - verjetno ne bomo vedeli nikoli. Že prej pa so bili znani podatki, da so opremo za izdelovanje strupenih plinov teroristi dobili preko Albanije.

Lažne obtožbe že leta 2013

Zanimivo je, da celo Deutche Welle opozarja na v najbolj množičnih zahodnih medijih sicer pozabljeno zgodbo o tem, kako je bil Asad tudi leta 2013 neutemeljeno obtožen za uporabo kemičnega orožja.Tudi danes Sirija ni imela motiva, da dva dni zatem koj je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da cilj v Siriji ni odstranitev Asada z oblasti s kemičnim orožjem napade civiliste. Da so imeli motiv za kaj takšnega zgolj "uporniki" oziroma teroristi opozarja Günther Meyer, direktor raziskovalnega centra za arabski svet z Univerze Johannesa Gutenberga v Mainzu. "Iz napada s kemičnim orožjem so lahko imele dobiček le oborožene skupine. Ker so potisnjene v kot, nimajo nobenih možnosti, da bi vladnim silam nasprotovale vojaško. Kot pa kažejo stališča Donalda Trumpa jim takšne akcije omogočajo, da dobijo še nadaljno podporo," je prepričan Günther Meyer.

DW opozarja tudi na dejstvo, da je leta 2014 večkrat nagrajeni raziskovalni novinar Seymour Hersh poročal o sposobnosti upornikov, da uporabijo kemično orožje. Članek je objavil v "London Review of Books," ter z dokumenti ameriške obveščevalne organizacije DIA dokazoval, da je imela dostop do živčnega plina sarin v resnici Fronta Nusra, veja Al Kaide, ki je v resnici izvedla napad v predmestju Guta v Damasku, zaradi česar so ZDA vojnih leta 2013 zločinov nad civilisti obtožile sirskega predsednika Bašarja Asada. In le malo je manjkalo, da bi se zaradi tega ZDA odločile za intervencijo. Preprečilo jo je zgolj rusko posredovanje in sporazum, po katerem se je Sirija odrekla celotnemu kemičnemu arzenalu in ga pod mednarodnim nadzorom tudi uničila. Prav zato so ameriške obtožbe o nekakšnem napadu na civiliste in sirskem kemičnem orožju še toliko bolj absurdne in tudi tokrat slonijo na povsem nedokazanih in neverodostojnih temeljih. Zelo podobnim tistim, na katerih počivajo tudi številne pretekle nezakonite intervencije ZDA v svetu.