Merklova ne bi pošiljala dodatnih vojakov v Afganistan

Nemčija trenutno ne vidi potrebe, da bi morali okrepiti vojaško prisotnost v Afganistanu, je danes izjavila nemška kanclerka Angela Merkel po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom v Berlinu.

"Čakam sicer na odločitev, ampak ne verjamem, da smo zdaj v položaju, da bi morali povečevati naše kapacitete," je dejala, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Poudarila je, da si bo Nemčija še naprej prizadevala za stabilnost severnega dela Afganistana, kjer je za varnost kot poveljujoča država skrbela že med bojno operacijo Nata. Za to si prizadeva tudi zdaj med Natovo operacijo urjenja afganistanskih varnostnih sil, vendar pa, kot je poudarila Merklova, nemških vojakov "ne vidi v prvih bojnih linijah" in trenutno tudi nima kakih konkretnih načrtov glede tega.

Kot je v sredo nakazal generalni sekretar Nata Stoltenberg, se bo Nato predvidoma v naslednjih tednih odločil, ali bo povečal število vojakov v Afganistanu, za kar je zavezništvo zaprosila vlada v Kabulu. Šlo naj bi sicer predvsem za vojaške inštruktorje, misija pa ne bi bila bojna.

Poleg tega se Nato sooča tudi s pobudo ZDA, da bi se zavezništvo konkretneje vpletlo v boj proti džihadistični skupini Islamska država (IS). To se bodo zavezniki odločili še pred zasedanjem voditeljev članic Nata 25. maja v Bruslju, je danes napovedal Stoltenberg.

V mednarodni koaliciji proti IS, ki jo vodijo ZDA, sicer tako ali drugače sodelujejo vse države, ne pa tudi Nato kot organizacija. ZDA so zdaj Nato pozvale k bolj neposredni vlogi v tem boju, zlasti pri usmerjanju napadov na cilje IS. A kot poroča dpa, Nemčija in še nekaj evropskih držav nad tem niso navdušene, ker da bi to lahko še dodatno zapletlo razmere v regiji in tudi globalno v odnosih z Rusijo.

Merklova in Stoltenberg sta govorila tudi o ameriški zahtevi za krepitev obrambnih proračunov evropskih zaveznic. Stoltenberg je dejal, da je bil prvi cilj predvsem obrniti trend zmanjševanja izdatkov za varnost in da je ta cilj že dosežen. Zadovoljen je tudi s prizadevanji zaveznic, da bi dosegle prag dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo, še poroča dpa.