Ali bo Trump spremenil mnenje o prisotnosti v Afganistanu?

Ta teden je zveza Nato prejela uradno prošnjo Afganistana, da bi slednja okrepila svojo prisotnost v državi z več vojaki. Slednji bi bili namenjeni izključno usposabljanju afganistanskih vojakov.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je tako danes komentiral prošnjo Kabula češ, da trenutno zavezništvo preučuje možnost (ponovne) napotitve več tisoč vojakov, ki bi tako okrepili prizadevanje Afganistana v boju proti talibanom, Islamski državi ter drugim islamističnim skupinam, ki tam delujejo. Trenutno ima Nato v Afganistanu še vedno okoli 13.000 vojakov.

Nato je s 1. januarjem 2015 skrčil svojo prisotnost v Afganistanu na misijo usposabljanja, svetovanja in pomoči afganistanskim varnostnim silam (t. i. misija Odločna podpora / Resolute Support), potem ko je vse od leta 2003 Nato vodil misijo mednarodnih varnostnih sil (International Security Assistance Force; ISAF). V sklopu te misije je v Afganistanu delovalo tudi več kot 1.200 slovenskih vojakov in sicer od marca 2004 do decembra 2014.

25. maja letos se bo vrh zavezništva sestal v Bruslju, kjer bo ta tema med glavnimi. Kot ponavadi bo odločilno mnenje ZDA oz. ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Slednji je v času volilne kampanje ameriško prisotnost v Afganistanu označil za katastrofo in napovedal umik preostalih vojakov.

A že kot pri drugih temah se obeta tudi zasuk mnenja o tej temi, saj so včeraj tuji mediji poročali, da vojaški in politični svetovalci Trumpa že pripravljajo novo strategijo boja proti terorizmu v Afganistanu, pri čemer bi povečali dosedanjo število in sicer iz tri na dobrih osem tisoč vojakov. Z dodatno napotitvijo še drugih vojakov zveze Nata bi tako oslabili talibanske sile in jih tako prisilili, da bi končali oborožen upor proti mednarodni priznani vladi in stopili v politična pogajanja.

Pri tem je zanimivo, da so sami talibani v začetku tega tedna naslovili sporočilo na Trumpa in ga pozvali, da naj popolnoma umakne ameriške vojake, saj niso dosegli nič drugega, povzročili smrt in žrtve med nedolžnimi Afganistanci ter uničili vasi in vrtove.

Dodatno bo na Trumpovo odločitev nedvoumno vplivalo poročilo ameriškega posebnega generalnega inšpektorja za Afganistan Johna F. Sopka, ki je v začetku meseca objavil poročilo o napredku obnove Afganistana. V petnajstih letih prisotnosti v tej azijski državi so ZDA porabile več denarja, kot za obnovo Evrope po drugi svetovni vojni, a še vedno je le 63 % države pod nadzorom Kabula, produkcija opija (in s tem heroina) ostaja na rekordni ravni in državna birokracija je prepletena z korupcijo.