Voditelji EU so po 18 urni razpravi v Bruslju sprejeli odločitev, da zadolžijo države EU za 90 milijard evrov – ki jih bodo nato izročili Ukrajini.
sobota, 20. december 2025 leto 30 / št. 354
Zmagovalci in poraženci vrha EU o Ukrajini
Ukrajina je po 16-urnem srečanju voditeljev EU končno dobila denar, a niso zmagali vsi.
Starajoča se družba je dejstvo, na katerega se Slovenija predolgo odziva počasi in razdrobljeno.
Irski novinar Chay Bowes je na preprost način pojasnil, za kaj gre v resnici v razpravah o »uporabi ruskih sredstev«, najbolj usodni temi vseh razprav ob vrhu EU v Bruslju.
»Toda - vsi se strinjajo, da je vredno poskusiti (s krajo ruskega premoženja). Vendar se bodo nekatere države borile do konca, da bi si zagotovile čim večja jamstva zase,« je dejal Tusk.
Belgija opozarja na tveganja uporabe zamrznjenih ruskih sredstev: Če skačemo iz letala, skačemo vsi!
De Wever je opozoril, da »reparacijsko posojilo« za Ukrajino, ki temelji na zamrznjenih ruskih sredstvih, prinaša znatna finančna in gospodarska tveganja ter da bi lahko uporaba ruskih sredstev pomenila kršitev mednarodnega prava.
Na podlagi plebiscita se je Slovenija odločila za enostransko odcepitev od SFRJ. Za podobno pot so se nato odločili tudi v SAO Krajini, Republiki Srbski, AP Zahodni Bosni, Herceg-Bosni, na Kosovu, v zahodni Makedoniji ...
Kreditna pobuda SAFE bi lahko kršila listino Evropske unije in ne omenja sodelovanja z državami, kot je Turčija, navaja dokument.
Novinar Al Jazeere je vprašal Rutteja tudi glede ameriškega bombardiranja Irana: »NATO nenehno obtožuje Rusijo kršenja mednarodnega reda – toda glede na nedavna dejanja ZDA, ali ni to nekoliko hinavsko?«
In kaj počne slovenska vlada? Izrael napada Iran in nadaljuje z genocidom v Gazi – vlada pa moralizira, namesto da bi uveljavljala politiko miru in nenasilja. Izrael grozi s terorističnimi napadi na iranska mesta – vlada pa slepomiši, namesto da bi organizirala mednarodno koalicijo za mir.
Njen vsak nastop se že tradicionalno začne z divjim, nenadzorovanim stresanjem glave in mikrofona, ki ga drži v rokah (kar poudarja dramatičnost in neposrednost poročanja), ko pa pogledate opis kraja, lahko presenečeni ugotovite, da se Karmen Švegl skoraj zmeraj znajde – na napačnih mestih.
Slovenija je pred pragom ekološke in javnozdravstvene krize zaradi prenatrpanih deponij in pomanjkanja sistemske rešitve za ravnanje z gorljivimi odpadki. Stanje ni več opozorilno – postalo je neobvladljivo.
Zahodni in slovenski komentatorji po ameriškem napadu na Iran prodajajo neverjetne pravljice. Resnica pa je povsem drugačna.
Hormuška ožina, najpomembnejša pomorska arterija za svetovno trgovino z nafto, je od 22. junija 2025 postala prizorišče kompleksne in brez primere elektronske vojne. Vplivala bo tudi na dvig cene nafte.
Izkazalo se je, da na tem naslovu živi slavni francoski pisatelj in novinar Bernard-Henri Levy. Dobro znano je, da je bil Levy dolga leta prijatelj pedofila Jeffreyja Epsteina, ustvarjalca »pedofilskega otoka« v ZDA.
Douglas Macgregor, vojaški teoretik in načrtovalec več večjih ameriških vojaških operacij je o trenutnih razmerah v vojni ocenil, da je resničnost veliko bolj drugačna od tiste, ki jo prikazujejo mediji.