torek, 04. februar 2025 leto 30 / št. 035
Zunanjepolitični poraz Slovenije: Hrvaška v schengen brez meja, slovenski ribiči pa le do »sredinske črte«!
Na največjem mednarodnem mejnem prehodu med Slovenijo in Hrvaško Obrežje-Bregana je bilo v noči na zadnji dan starega in prvi dan novega leta nadvse veselo.
Ob polnoči so namreč dvignili mejne zapornice in s tem simbolno zaznamovali vstop Hrvaške v schengensko območje.
»Odprli smo vrata Evropi brez mej,« je ob tem dejal hrvaški notranji minister Davor Božinović.
Hrvaška je vstopila v schengen. Von der Leyen: To je zgodovinski dan. https://t.co/g3f1NaVQsP
— Marta Razborsek (@MartaRazborsek) January 1, 2023
Dogodek je bil v Sloveniji, na Hrvaškem in s strani Evropske komisije predstavljen kot velik uspeh, čeprav je v resnici šlo za velik zunanjepolitični uspeh uradnega Zagreba in zunanjepolitičen polom Ljubljane.
Hrvaška je namreč kljub izigravanju arbitražnega sporazuma in kljub trditvam vodilnih slovenskih politikov, da Hrvaške brez spoštovanja razsodbe arbitražnega sodišča ne bodo spustili v schengensko območje – dobila zeleno luč vlade v Ljubljani.
Istročasno je Hrvaška vstopila tudi v območje evra. Na svoje kovance je dala tudi lik Srba Nikole Tesle, katerega družino so sicer ustaši med drugo svetovno vojno skoraj v celoti pobili, hišo pa so leta 1995 zrušili njihovi nasledniki v operaciji Nevihta, ki so izgnali tudi preko 200.000 na Hrvaškem živečih Srbov.
Check out Nikola Tesla on €50cents. Today, Croatia accepts #euro and enters #schengen Quite big milestones pic.twitter.com/3xHDMbqwYD
— Dr. Maja Miše (@MajaMise) January 1, 2023
Danas Hrvaška Teslo predstavlja kot rojenega na Hrvaškem, ki pa je bila v času njegovega rojstva: del Avstro-Ogrske.
Pa dobro majku mu, ajde što je Tesla Srbin, ajde štu mu pobiste porodicu i minirali mu kuću. Da je bio u tom momentu kući i njega biste u Jasenovac. Ali zar nemate ništa hrvatsko da stavite? Pobiste sve Srbe, proteraste ih a opet stavljate Srbina. E moji Srb pardon Hrvati!
— Nebojša Antić (@nantic) February 4, 2022
Za številne državljane Hrvaške in Slovenije je vstop Hrvaške v schengen in območje evra sicer pozitivna novica. Toda iz vidikov uveljavljanja interesov Slovenije gre gotovo za velik korak nazaj.
Slovenija je tako dopustila, da je Hrvaška vstopila v schengensko območje, ne da bi imela mednarodnopravno urejeno mejo s Hrvaško.
Glede na to, da Slovenija ni uspela doseči niti tega, da bi bila naslednica SFRJ tako Slovenija danes nima popolnoma urejenih odnosov kar na dveh od svojih štirih meja.
Avstrijska državna pogodba namreč določa mejo, Dunaj pa Slovenije ne priznava za naslednico Jugoslavije v tej pogodbi.
Hrvaška po drugi strani ne priznava arbitražne razsodbe o meji med državama.
Arbitražni sporazum in arbitražna razsodba bosta v slovenski zavesti ostali točki, s katerih bo mogoče s pozicije moralne superiornosti (če gre na eni od čudovitih hrvaških plaž) gledati na južno sosedo, ki je po balkansko izigrala mednarodno pravo.https://t.co/7kcRWGGiV3
— Uroš Esih (@UrosEsih) December 9, 2022
Slovenska enostranska izjava, češ da Slovenija hrvaški vstop v schengen razume kot pristajanje Hrvaške na arbitražno razsodbo je v tem pogledu samo figov list, ki tega dejstva ne spreminja.
Dodaten problem je dejstvo, da so slovenski ribiči – kolikor jih je še ostalo – kljub padcu meja ostali brez pravice, da ribarijo v morju, ki jim ga je odredilo arbitražno sodišče.
Slovenski ribiči si zato, kljub padcu meja, praviloma ne upajo preko sredinske črte.
V času Janševe vlade je propadel celo dogovor, po katerem bi lahko lovili znotraj hrvaških teritorialnih voda do Umaga, hrvaški ribiči pa v slovenskih do Kopra.
Slovenski ribiči te ideje sicer niso podpirali in so želeli vztrajati pri uveljavitvi razsodbe arbitražnega sodišča.
»Mi hočemo samo to, da Hrvaška prej ali slej to sprejme in da imamo ta košček morja več,« je tedaj poudarjal Zlatko Novogradec.
Na koncu pa Hrvaška ni sprejela ničesar, dobila pa je vse, kar je želela.
Istočasno s schengenskim območjem je vstopila tudi v območje evra, še pred tem pa je postala članica zveze NATO in EU – vse to ob slovenskem soglasju.
Dobila je torej vse, kar je želela, čeprav je ves čas odstopala od dogovorov s Slovenijo in na koncu zaradi povsem nepomembnega incidenta zaradi stikov slovenske agentke in slovenskega člana arbitražnega sodišča tudi odstopila od arbitražnega sporazuma, na podlagi katerega je sploh vstopila v EU.
Nekaj ga je bilo, a bistveno manj kot pri cenjenih sosedih.
— Uroš Esih (@UrosEsih) December 10, 2022
Da bi bilo vse skupaj še bolj bizarno, je vstop Hrvaške na ves glas pozdravljala tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je pred zadnjimi evropskimi volitvami zatrjevala, da ne bo podprla vstop Hrvaške v schengenski sporazum, če Hrvaška ne bo spoštovala arbitražne razsodbe.
Rezultat bo dodatno osiromašenje slovenskega morja in uničenje ribištva, kolikor ga je sploh še ostalo.
To je slabo za Slovenijo tudi zato, ker se Slovenija že nahaja v procesu deindustrializacije.
— Marko (@Marko63705437) January 2, 2023
Ker se bo proizvodnja selila iz države bo za tuje, bogate turiste izven Evrope pomembno, da si lahko tudi v Sloveniji, ob prihodu v živi muzej na prostem lahko ogledajo, kako so nekoč živeli domorodci.
To pa ne bo mogoče, če ribičev več ne bo.
Slovenska obmorska mesta bodo izgubila svojo pravo, tradicionalno ribiško podobo.
Slovenski mediji pa vsega tega seveda – ne vidijo.
»Hrvaška je ob polnoči vstopila v schengensko območje, s čimer je odpravljen nadzor na meji s Slovenijo. Vstop Hrvaške v schengen sta z dvigom zapornic na mejnem prehodu Obrežje in prižigom zelene luči na semaforju, ki dovoljuje prehod meje, simbolno oznanila pristojna ministra Slovenije in Hrvaške, Sanja Ajanović Hovnik in Davor Božinović.
Hrvaška je tako postala 20. članica evrskega območja in 23. država članica Evropske unije, ki so del schengenskega prostora. Poleg članic EU-ju so v schengenu še Norveška, Švica, Islandija in Lihtenštajn, ki se je temu območju kot zadnji pridružil leta 2011.
Kot je v govoru na mejnem prehodu Obrežje-Bregana, kjer je potekalo tristransko srečanje Slovenije, Hrvaške in Evropske komisije pod vodstvom gostitelja, predsednika hrvaške vlade Andreja Plenkovića, dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bo naslednja generacija Hrvatov odrasla v schengenu. Poudarila je, da bodo zdaj skupnosti lažje rasle skupaj, prizadevanja pa se bodo usmerila v ohranitev prednosti schengena.
'Verjamem, da danes ni drugega kraja v Evropi, kot je meja med Hrvaško in Slovenijo, kjer bi lahko bolje zaznamovali nov začetek in novo poglavje. Danes Hrvaška vstopa v schengen in evroobmočje. To je najmlajša članica EU-ja, ki je ta cilja uresničila na isti dan. To je dan za zgodovino, dan radosti in ponosa za hrvaški narod, dan, ki priča o vaši neverjetni poti odločnosti. To je slavje ne le za hrvaške državljane, temveč za vse državljane Evrope',« je poročala RTV Slovenija.
Poor croatian people will be even more poor.
— Cryptoliere (@cryptoliere) January 1, 2023
Da je Hrvaška vstopila v schengen in EU tudi zato, ker je Evropska komisija dolga leta trdila, da je slovenski spor s Hrvaško »dvostransko vprašanje«, v primeru sporov Bolgarije in Grčije z Makedonijo pa obrnila ploščo – tega šefica EK seveda ni omenila.
Je pa res, da je zato, ker so slovenski politiki naivno verjeli Evropski komisiji in ves čas popuščali Hrvaški Slovenija doživela resen zunanjepolitičen poraz, ki bo vplival tako na uničenje slovenskega ribištva kot na prihodnost Slovenije, ki je z vstopom Hrvaške v schengen izgubila še zadnji zunanjepolitični vzvod, s katerim bi lahko Hrvaško prepričala v spoštovanje arbitražne razsodbe.
Pa še tramvaj je bil.
— legionar (@MatevzNovak) January 12, 2022
Hrvaška je tako dobila vse, kar je bilo zanjo najpomembnejše, Slovenija pa - nič.
So pa zato vsi slovenski politiki ta zunanjepolitični debakel že spremenili v tudi »naš uspeh«.
Enostranska izjava je kot epitaf na grobu arbitraže.
— Uroš Esih (@UrosEsih) December 9, 2022
V postopku, znanem kot »šminkanje zunanjepolitičnega trupla« so neuspeh poskusili javnosti prodati kot zmago.
In se šli pokloniti hrvaškim in lažnivim evropskim politikom na meji s Hrvaško.
Tisto, ki je določena z arbitražno razsodbo, ki je ti isti hrvaški politiki – še vedno ne priznavajo.