sobota, 21. december 2024 leto 29 / št. 356
Zobozdravstvo brez finančne podpore drsi v krizo
Dva meseca po prvem opozorilu na nujnost sprememb je več kot 300 zobozdravnic in zobozdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov, Stomatološke klinike, koncesionarjev in zasebnih ordinacij stopilo skupaj z jasnim sporočilom: »Predlagane spremembe ogrožajo vzdržnost zobozdravstvenih storitev v Sloveniji in dostopnost pacientov do kakovostne zobozdravstvene oskrbe.«
Na javni tribuni, ki se je odvila na Zdravniški zbornici, so zobozdravniki vseh treh vej slovenskega zobozdravstva predstavili podobne izračune, ki kažejo, da trenutni modeli financiranja ZZZS ne pokrivajo dejanskih stroškov za izdelavo belih zalivk.
Ti modeli bodo že s 1. januarjem 2025 (za mlajše od 26 let) postavili zobozdravstvo pred skoraj nevzdržno situacijo, saj pokrivajo zgolj tretjino dejanskih stroškov za to storitev. »Če se spremembe, kot je obvezna uporaba belih zalivk, uveljavijo brez ustrezne finančne podpore, bo zobozdravstvo zdrsnilo v krizo, ki bo prizadela tako paciente kot izvajalce,« je opozorila Barbara Škrlj, predsednica Odbora za zobozdravstvo.
Uvedba belih zalivk kot standardnega materiala bo stroške zobozdravstvenih ordinacij močno povišala. Mirjana Petrovič iz sindikata Dens je poudarila: »Izračuni kažejo, da trenutni modeli ZZZS ne omogočajo pokritja stroškov, kar ambulante potiska v rdeče številke.«
Poleg finančnih težav bo zaradi časovne zahtevnosti belih zalivk močno zmanjšano število obravnav pacientov. Romana Mance Kristan iz ZD Maribor je izpostavila: »Vsaka ordinacija bi za pokritje storitev kompozitnih zalivk potrebovala dodatnih 35 delovnih dni letno, kar je neizvedljivo.«
V največji stiski so študentske ambulante, saj spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja začnejo zanje veljati že s 1. januarjem 2025. Tomaž Čibej, zobozdravnik za študente, je na tribuni poudaril: »V bistvu nimamo kakšne možnosti kompenzacije minusa, ki ga bomo pridelali s temi kompozitnimi zalivkami, ker imamo opravka s specifično populacijo pacientov. Tukaj niti zavarovalnica ne plača, niti ni preventive, niti ne moremo te izgube pokrivati s protetiko. Večina našega dela je konzervativno zdravljenje. Stroški ostajajo isti, mi pa tega ne moremo kompenzirati z ničemer. Strah me je, da bom na koncu leta pod vodo.«
Zobozdravnica za študente je dodala: »Pacientom ne znamo povedati, kako jih bomo oskrbeli. Pacienti tudi v prihodnje pričakujejo natančne in kakovostne storitve in na kakršenkoli znižan nivo storitev ne pristajajo. Ne oni, ne mi. In tukaj ni nekega prostora za nižanje kakovosti in vsi, pacienti in mi, imamo velika pričakovanja od odločevalcev. Smo pa ta trenutek tik pred zdajci, 16 dni imamo še časa do tega termina, strokovno stisnjeni v kot.«
Nedavna anketa ZZS je pokazala, da zaradi neustreznega financiranja skoraj 40 odstotkov koncesionarjev razmišlja o delni ali popolni odpovedi koncesij. To bi pomenilo, da bi se zdajšnji številki 591.840 prebivalk in prebivalcev brez izbranega zobozdravnika pridružilo še več sto tisoč ljudi. Vsaka vrnjena koncesija v zobozdravstvu namreč pomeni približno dva tisoč dodatnih pacientov brez izbranega zobozdravnika v javni mreži.
Za prizadevanji zobozdravnikov stoji tudi Zveza organizacij pacientov Slovenije. Gregor Cuzak iz Zveze je poudaril: »Pacienti si ne želimo več plomb, ampak več zdravih zob. Ob tem je izjemno pomembno, da ne propadejo niti zdravstveni domovi, ki imajo zobozdravstveno dejavnost, niti koncesionarji ali zasebniki. Trenutno nizke cene lahko ogrozijo vse podsisteme zobozdravstva, saj noben izvajalec ne more preživeti na dolgi rok z nerentabilnimi pogoji. Zato pozivamo k dolgoročnemu pristopu in rešitvam, ki bodo sistem ohranjale stabilen in dostopen za vse paciente.«
Zobozdravniki podpirajo spremembe, ki izboljšujejo kakovost storitev, vendar opozarjajo, da morajo biti te spremembe temeljito načrtovane, podprte z realnimi finančnimi izračuni in oblikovane v sodelovanju z vsemi deležniki.
»Potrebujemo realne izračune, ki bodo zagotavljali vzdržen sistem, sicer bo slovensko zobozdravstvo nedvomno izgubilo na kakovosti in dostopnosti,« je poudarila dr. Škrlj.
V sklopu dogodka je na okrogli mizi sodelovala tudi predstavnica ZZZS, ga. Anka Bolka. Iskreno se ji zahvaljujemo za sodelovanje v razpravi in iskanju rešitev. Omenjena razprava je še dodatno osvetlila nujnost strokovnega in partnerskega dialoga med Ministrstvom za zdravje, ZZZS ter zobozdravniki. Na pobudo zobozdravnikov se je kot pomembna povezovalna organizacija pridružila tudi Zveza organizacij pacientov Slovenije, ki si prizadeva za čimprejšnji dialog med vsemi deležniki.
Še pred tem pa pozivamo k zamrznitvi sprememb Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, dokler ne bodo narejeni novi izračuni. Iskreno upamo, da se bomo lahko še v letošnjem letu sestali in naslovili navedeno in dali prioriteto tudi slovenskemu zobozdravstvu ter s tem zdravju in preventivi naših bolnikov.
»Skupaj moramo najti rešitve, ki bodo zagotavljale dostopne in kakovostne storitve ter hkrati pravično vrednotile delo zobozdravnikov,« je ob zaključku dogodka dejala dr. Škrlj.
Zdravje slovenskih pacientov, še posebej študentov, je na kocki, čas za rešitev pa se izteka.