ZNP opozarja na cenzorske določbe novega zakona o medijih, DNS želi le bolj trajen vir državnih medijskih podkupnin!

Da je medijski pluralizem koristna zadeva lahko vidimo te dni, ko se skozi zakonodajno proceduro pomikajo zadnje uskladitve novega zakona o medijih.

Medtem ko nekatere novinarske organizacije ob tem pomembnem zakonu spijo in ne problematizirajo njegovih najbolj škodljivih določb, to druge vendarle počnejo.

In tako ob dveh novinarskih psih čuvajih (watchdog-ih) v vsakem trenutku, odvisno pač od tega, kdo je na oblasti, opreza naokoli vsaj eden.

Ker je tokrat na oblasti leva koalicija, to pomeni, da v bolj levem društvu počivajo, delajo pa v drugem...

Kar seveda ni prav, kajti če se oblast zamenja, bi lahko škodljive določbe proti spečim medijem zelo hitro uporabila tudi naslednja, morda desna vlada. In obratno...

Kratka kronologija @strankalevica
- l.2022 - zbira podpise za referendum proti nakupu oklepnikov
-l. 2025 - kot del @vladaRS niso glasovali proti 700mil€ za oklepnike
- Vrečko: referendum je nedržavotvoren
- Vatovec: Levica za posv. referendum

— antileftard (@antileftard) March 27, 2025

Zakon sam sicer v nekaterih delih res prinaša več jasnosti in je bolj sodoben, po drugi strani pa odpira vrata tudi za še več represije in nadzora nad mediji, saj sledi znameniti direktivi DSA, ki na več mestih govori o »dezinformacijah«, ne da bi jih kjerkoli definirala.

Na tako slabo podlago pa so slovenski poslanci dodali še hitro kaznovanje medijev s pomočjo »medijskih inšpektorjev«, hkrati pa so medijem kot korenček ponudili višje medijske doklade oziroma podkupnine.

O njih odločajo posebne komisije, a te imenujejo ministrstva, ministri pa so politiki.

In tako naj bi po novem celo milijone evrov dobili razni mediji, ki se na trgu težko znajdejo.

V Društvu novinarjev Slovenije državno delitev medijskih pomoči oziroma, če se izrazimo bolj neposredno, medijskih podkupnin podpirajo, o drugih, škodljivih določbah novega medijskega zakona pa molčijo.

A na srečo se je tokrat bolje izkazalo Združenje novinarjev in publicistov, ki je zapisalo vrsto kritičnih pripomb.

Si povedala kaksen nacisticni zakon si sprejela

— primarij (@primarij1) January 4, 2025

V svoji oceni novega zakona so zapisali: »Ocenjujemo, da so nekatere določbe zakona škodljive, in da bi bilo treba zakon, v kolikor v nadaljnji obravnavi ne bodo popravljene, zavrniti.

Uvodoma naj pojasnimo, da smo bili v javni obravnavi zakona povabljeni na usklajevalni sestanek s predstavniki ministrstva za kulturo, kar pozdravljamo. Nekatere naše pripombe je ministrstvo upoštevalo, drugih ni, nekatere pa so bile v zakon dodate pozneje povsem na novo in se o njih nismo imeli možnosti izreči.

V nadaljevanju zato navajamo zgolj tiste določbe, ki jim oporekamo.

V ZNP nasprotujemo predlagani določbi, po kateri je novinar dolžan razkriti svoj vire, v kolikor mu to odredi sodišče.

Menimo, da je varovanje vira temeljna dolžnost novinarja, v katero ne more posegati niti sodna veja oblasti. Zato smo mnenja, da lahko sodišče novinarju razkritje vira odredi samo v izjemnih primerih; recimo v primeru groženj terorizma, javne varnosti in podobnih izjemnih primerih.

A DEJ NO?
"Medijski zakon novinarjem ne zagotavlja skoraj ničesar, zagotavlja predvsem denar lastnikom"https://t.co/jyUKEPRTqJ

— Milena (@MilenaMilenca) March 27, 2025

Nasprotujemo določbi, po kateri do finančne podpore niso upravičeni mediji, ki nimajo zaposlenih najmanj toliko oseb, da njihov skupni delovni čas ustreza vsaj trem zaposlenim za polni delovni čas. Takšna določba onemogoča podporo ravno tistim medijem, ki šele začenjajo s svojim delom in bi bi bili podpore najbolj potrebni.

Nasprotujemo tudi predlogu, da lahko država financira velike medijske hiše. Te so pri nas praviloma v lasti podjetij z milijonskimi prihodki in dobički (Pro Plus, Kolektor, DZS, Martin Odlazek …), zato ni razloga, da bi takšne medijske hiše financirala država.

V kolikor takšni mediji ustvarjajo izgubo, morajo za njihovo pozitivno poslovanje poskrbeti lastniki sami in ne država. Namesto tega je bolje, da se denar nameni podpori novim, neodvisnim medijem, ki bodo sposobni preživeti na trgu.

Po mojih zanesljivih info naj bi Odlazek @crnkovic v zameno ponujal sluzbo vodje ene od svojih deponij, a je ta to zavrnil.

— pristojni (@David_Malacic) April 2, 2025

Ustavno sporna bi bila lahko  določba, da morajo tiskani mediji v kolofonu med drugim objaviti število tiskanih izvodov. Določba je sporna predvsem z vidika enake obravnave medijev, saj podoben pogoj (denimo o dosegu gospodinjstev, klikih …) zakon ne zahteva tudi za ostale medije.

Nasprotujemo določbam, po katerih o tem, kaj je sovražni govor, po lastni presoji odloča medijski inšpektor.

V kolikor se ta določba ohrani, bi bilo nujno, da bi lahko medij odločbo inšpektorja izpodbijal v hitrem postopku pred sodiščem, ne pa v upravnem postopku, ki praviloma zaradi preobremenjenosti upravnega sodišča traja več let.

Hitro odločanje pred sodiščem v takih primerih je predvideval osnovni osnutek zakona, iz katerega pa so bile te določbe iz nam neznanih razlogov črtane.

Nasprotujemo tudi določbi, da so nadzoru inšpektorata in določbam, ki sankcionirajo sovražni govor, podvrženi tudi t. i. vplivneži.

Gre za nepotrebno enačenje posameznikov z mediji, očitno v želji, da bi preko zakona, ki je v osnovi namenjen medijem, nadzirali in sankcionirali posameznike. Slednje lahko po našem prepričanju nadzira in sankcionira zgolj kazenska zakonodaja, ne pa medijski zakon oz. inšpektorat,« je zapisal upravni odbor ZNP.

Zanimivo je, da v večjem novinarskem društvu, v Društvu slovenskih novinarjev (DNS) vsega tega niso opazili.

V Društvo novinarjev Slovenije kljub cenzorskim določbam, ki jih zakon uvaja podpirajo nov medijski zakon, čeprav opozarjajo na vsebino, ki je »še problematična«.

Po mnenju DNS obstoječa zakonodaja ni več ustrezna, a aktualni predlog zakona o medijih med drugim »ne zagotavlja stabilnega in depolitiziranega financiranja.«

To je sicer res, a tudi nov model ni nič boljši, saj uvaja v še večji meri podkupovanje medijev s strani države v obliki »pomoči«, kjer pa veliki mediji niso izvzeti, medtem ko se majhnim medijem onemogoča dostop do te pomoči, če nimajo zaposlenih.

Majhne medije, kot je tudi na primer Insajder.com tako nova zakonodaja diskriminira še bolj kot dosedanja.

Sedanja je diskriminirala de facto, nova pa diskriminira de iure.

DNS se zavzema le za bolj urejen sistem državnih podkupnin medijem, oziroma »za večletno financiranje medijskih vsebin v višini 15 milijonov evrov letno«, in to na »podlagi merljivih kriterijev, kar da bi zagotavljalo stabilnost, ohranitev delovnih mest in kakovostno novinarstvo.«

Merila, predvidena v predlogu zakona, »so preohlapna, kar omogoča subjektivne ocene in politične vplive.«

Odlazek bo pa od aste dobil milijone.

— EU (@erak5) March 28, 2025

Aktualni predlog medijskega zakona predvideva pravno podlago za oblikovanje shem pomoči, a brez brez zagotovljenih sredstev.

To po mnenju DNS pomeni, da bo financiranje medijev »odvisno od vsakokratne vlade, kar lahko vodi v politično pristranskost.«

DNS predlaga, da zakon določi financiranje RTV Slovenija in STA ter jasno določi vire sredstev.

Za financiranje javnega interesa v medijih bi se moralo po njihovem nameniti 15 odstotkov RTV-prispevka, zbranega v prejšnjem letu.

DNS se zavzema za bolj natančno opredelitev statusa »nepridobitnega medija posebnega pomena«, ki bi omogočal financiranje medijev, ki jih izdajajo nevladne organizacije v javnem interesu.

Da bi se s tem dodatno odprla vrata v medijsko področje raznim NVO-jem, ki se večinoma financirajo iz tujine in bi si zaslužili oznako »tujih agentov« v DNS seveda niso niti pomislili.

Pri lokalnih in regionalnih medijih v DNS nasprotujejo zmanjšanju obveznega deleža lastne lokalne produkcije v regionalnih radijskih in TV programih (iz 30 odstotkov na 20 odstotkov)

DNS predlaga tudi nekaj sprememb glede pravice do popravka, medijske koncentracije (to naj bi vendarle preverjala Agencija za varstvo konkurence kot je predlagala Svoboda in ne AKOS, kot je želela Asta Vrečko iz Levice) ter strožje »kaznovanje omejevanja novinarske neodvisnosti«.

Očitno pa je, da jih številne določbe, povezane s pregonom sovražnega govora in »dezinformacij« prav nič ne skrbijo.

Tudi to ne, da uvedba kaznovanja s pomočjo medijskih inšpektorjev ob zelo kratkih rokih za odgovor medijev ob izjemno slabi pravni zaščiti svobode govora zelo spominja na zakon o informiranju, ki ga je med vojno leta 1999 izvajal režim Slobodana Miloševića.

Vsi, ki smo doživeli cenzuro v času socializma se dobro zavedamo, kam to vodi, pa čeprav nam cenzuro tokrat zavijajo v evropske barve.

Da DNS, v kateri mrgoli novinarjev, zaposlenih v z državo zelo povezanih medijih, bogato podprtih s strani državnih podjetij in finančnih pomoči molčijo pa seveda ni nenavadno, saj so v DNS-ju že tri leta tiho tudi o cenzuri ruskih medijev, čeprav se s tem kršijo številne mednarodne obveznosti Slovenije, vključno z ustavo.

Gre za legalizirano medijsko korupcijo, ki pa je prav tako povsem normalizirana.

saj so spisali najboljši medijski zakon v zgodovini Slovenije, t.j. CENZURA ASTE VREČKO IN FINANCIRANJE VLADNIH TROBIL OD RTV DO ČASOPISOV TER PORTALOV

— Slavka Jarc (@JarcSlavka) March 16, 2025

Prav tako jih v DNS očitno ne skrbi odvzem pravice do varovanja virov, ki je doslej v Sloveniji obstajala vsaj zato, ker razkrivanje novinarskih skrivnosti ni bilo jasno definirano, po novem pa bo – v škodo medijev in novinarjev.

Za to temejno pravico bi se morali vsi mediji krčrvito boriti, toda DNS tega očitno ne počne.

Vse to dokazuje, da so psi čuvaji iz DNS-ove »sedme sile« tokrat zaspali na svojem stražarskem mestu, a na srečo so nekaj dela namesto njih tokrat opravili v ZNP-ju.