REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Živimo zdravo: Z evrom v promocijo zdravja na delovnem mestu do 10 evrov prihranka

Živimo zdravo: Z evrom v promocijo zdravja na delovnem mestu do 10 evrov prihranka

V Sloveniji na leto izgubimo več kot 10 milijonov delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti, mnoge bi lahko preprečili z izboljšavami v delovnem okolju. Pri tem pretežno niso potrebni veliki vložki. Vlaganje v zdravje se izplača tudi za delodajalce. Po raziskavah je mogoče z vsakim evrom, vloženim v zdravje ljudi, prihraniti med 2,5 in 10 evri.

Najpogostejši vzroki za bolniško odsotnost v Sloveniji so poškodbe, kostno-mišične bolezni, ki so v veliki meri posledica neustrezno urejenih delovnih mest, pogoste so tudi bolezni dihal, kjer verjetno prevladujejo sezonske prehladne bolezni, v zadnjih letih pa je zaznati porast duševnih in vedenjskih motenj.

Velik strošek za družbo, podjetja ter zdravstveni in pokojninski sistem predstavlja tudi invalidnost, ki je prav tako pogosto posledica bolezni, okvar ali poškodb, ki bi jih lahko preprečili, če bi pravočasno ukrepali, opozarja Tanja Urdih Lazar s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana. Med vzroki za priznanje statusa invalida prevladujejo kostno-mišične bolezni, sledijo jim duševne in vedenjske motnje.

Zakonodaja naravnana tako, da se poklicnih bolezni sistematično ne odkrivajo

Bolezni zaposlenih se v podjetjih zelo redko obravnavajo kot poklicne bolezni. Delodajalec bi namreč v skladu z zakonodajo moral ob sumu, da so bolezenske težave posledica obremenitev na delovnem mestu, zaposlenega napotiti k specialistu medicine dela in tudi kriti stroške tega postopka ter morebitno odškodnino delavcu. Sicer bi tudi delavec lahko sprožil takšen postopek, a so ti precej dragi, pravi Urdih Lazarjeva.

Takšna ureditev pa je pripeljala do tega, da se od začetka 90. let prejšnjega stoletja v Sloveniji poklicnih bolezni sistematično ne odkriva, ne priznava in ne registrira.

Izjema so poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, zato je teh tudi uradno pri nas največ. "Verjetno pa so v resnici največji problem poklicna naglušnost, poklicna preobčutljivost na različne snovi iz delovnega mesta, ki se kaže najpogosteje v poklicni dermatozi in poklicni astmi, pa seveda kostno-mišične bolezni," navaja strokovnjakinja za promocijo zdravja na delovnem mestu.

Danes so v porastu tudi duševne motnje, h katerim po mnenju Urdih Lazarjeve prispeva svoj delež tudi skrajno tekmovalno delovno in življenjsko okolje, slabe socialno-ekonomske razmere, težko usklajevanje družinskega življenja in službenih obveznosti ter pomanjkanje ustrezne komunikacije.

Za izboljšanje delovnega okolja pogosto zadostni že manjši vložki

Čeprav morajo delodajalci glede na zakonodajo izvajati tudi promocijo zdravja pri delu, pa po ocenah Urdih Lazarjeve "prevladuje občutek, da želijo nekateri delodajalci predvsem zadostiti zakonodaji in iščejo najkrajše poti do tega cilja, ki pa so, žal, pogosto povsem neustrezne".

So pa v nekaterih slovenskih podjetjih promocijo zdravja uvedli že pred leti, ker so spoznali, da jim lahko prinese številne koristi. Gre predvsem za večja podjetja, ki želijo biti družbeno odgovorna do lokalnega okolja, navaja Urdih Lazarjeva.

Večina ukrepov za boljše zdravje zaposlenih namreč ne terja velikih vlaganj oz. povzroči minimalne stroške, lahko pa reši številne težave posamezniku in podjetju, saj zdravi delavci v zdravem in pozitivno naravnanem delovnem okolju delajo bolje in več, laže jih je motivirati za delo in so bolj pripadni podjetju.

Raziskovalci so ugotovili, da se lahko med udeleženci programov promocije zdravja zmanjša odsotnost z dela za 12 do 36 odstotkov. Razmerje med vložki v programe in prihranki zaradi manjše odsotnosti z dela pa naj bi segali od ena proti 2,5 do ena proti 10.

Niso dovolj le dihalne vaje, ampak celostni pristop

Pri promociji zdravja na delovnem mestu gre za skupek dejavnosti, ki morajo biti po opozorilih Urdih Lazarjeve osredotočeni na dejanske težave zaposlenih.

Tako na delovnih mestih, kjer se delavci soočajo z veliko stresa, ni dovolj le, da delodajalec organizira delavnice zmanjševanja stresa z dihalnimi tehnikami, ampak se mora osredotočiti tudi na dejavnike, ki najbolj povzročajo stres.

Tako je stres zaposlenih po njenih navedbah mogoče zmanjševati s prilagoditvijo načina dela, povečanjem nadzora zaposlenih nad lastnim delom, z možnostjo boljšega usklajevanja delovnih in družinskih obveznosti, z izboljšanjem sodelovanja med vodstvom in zaposlenimi, s krepitvijo timskega dela in vključevanjem zaposlenih v odločanje.

Poleg tega pa k temu pripomorejo tudi usposabljanja zaposlenih za učinkovito obvladovanje stresa in podpora zaposlenim, ki doživljajo stres.

Ključno sodelovanje zaposlenih

Zdravju prijazno delovno okolje je okolje, v katerem je izbira, ki varuje, koristi, spodbuja in omogoča zdravje, lažja in dostopnejša od alternativ. To so na primer pokrita parkirišča za kolesa, omarice za shranjevanje kolesarske opreme, ponudba zdrave prehrane za malice in kosila, kakovostna osebna varovalna oprema in ergonomsko oblikovano pohištvo.

A pri tem Urdih Lazarjeva opozarja, da se lahko programi promocije zdravja uspešno izvajajo samo tam, kjer se menedžment zaveda pomena skrbi za zdravje zaposlenih. Za uspešno načrtovanje in izvajanje promocije zdravja pa je po njenih navedbah treba zaposlene vključevati že od vsega začetka ter uporabljati je treba pozitivne pristope - nagrajevanje namesto kaznovanja.