sobota, 20. april 2024 leto 29 / št. 111
Zgrešen vladni semafor: Pomladna opozorila uveljavljajo šele jeseni, glavni kriterij pa so potihoma zamenjali
Vladni semafor ukrepov. Vir: Twitter
Že spomladi so strokovnjali opozarjali, da je incidenca napačen kriterij za določanje protikoronskih ukrepov.
Toda slovenska vlada je to spoznala šele - v začetku septembra.
Kakšen je nabor ukrepov se približno že ve, toda vlada o njih še ni odločala.
Nesposobnost vlade: Še vedno čakamo na semafor ukrepov, ki bi ga morali imeti že lep čas. Kako slabo je delo opravila strokovna skupina, kažejo besede M. Logar, ki je dejala, da so namesto 6 faz sedaj predvideli samo 4, ker bi drugače morali lastne!! ukrepe menjati 2x tedensko! pic.twitter.com/mkuhxYdcHT
— Matej Klarič (@Matej_Klaric) September 8, 2021
Bistveno pa je, da bo sedaj odločilen kriterij bolnikov v bolnišnicah in na intenzivni negi.
Že spomladi so strokovnjali opozarjali, da je incidenca napačen kriterij za določanje protikoronskih ukrepov.
V Nemčiji, ki se je spomladi soočala s porastom koronavirusnih okužb je načrt novega zakona pred infekcijami prav tako temeljil na incidenci, številu okužb v zadnjem tednu dni.
Toda nemški epidemiolog Gérard Krause je menil, da je to napačen pristop.
Namesto incidence bi bilo potrebno upoštevati število pacientov na intenzivni negi, je bil prepričan.
O tem smo poročali tudi v Insajderju.
Temelj novega nemškega zakona je bila tako imenovana sedemdnevna in tridnevna incidenca oziroma število na novo okuženih na 100.000 prebivalcev.
Vendar pa se profesor Gérard Krause, eden vodilnih epidemiologov v Nemčiji s to metodologijo ne strinja.
Za ARD in Tageschau je v intervjuju pojasnil, zakaj je kritičen do takšnega predloga.
Na število okuženih lahko namreč vpliva preveč različnih faktorjev, od števila testiranj, strukture testiranih, kraja testiranja in podobno, da bi to lahko bil objektiven kriterij, je prepričan epidemiolog.
»Prepričan sem, da je načeloma pravilno, da se odredijo enotna pravila, v kolikor jih uporabljamo ob lokalnih indikatorjih, ki imajo za posledico določene ukrepe. Drugače povedano, logika ocene situacije postane enaka, vendar se situacija spreminja glede na mesto in čas. Enotna baza pravil bi poboljšala sprejemljivost ukrepov pri prebivalstvu. Incidenca pa se vse bolj oddaljuje od zdravstvene situacije. To ima dva vzroka, ki sta vsak zase celo zaželjena,« poudarja Krause.
Kritik an Infektionsschutzgesetz: "Wir setzen falsche Prioritäten" | https://t.co/8xPzmSLSno
— karl.raimund.popper (@raimund_karl) April 16, 2021
Und solche Töne aus der Hochburg des Alarmismus, Beaunschweig...
https://t.co/2bkS4SYefx
»Najprej se sedaj veliko več testira, kar privede do veliko večjega števila ugotovljeno okuženih kot pa je bil to primer prej. To je dobro. Toda incidenca odraža samo pozitivne rezultate testov, ne pa tudi, ali so ljudje zboleli. Razen tega ne jemlje v obzir skupine prebivalstva, ki so najbolj prizadete. Drugič, po cepljenju so težje oblike bolezni redkejša, celo če število infekcij ne pada tako hitro,« opozarja nemški epidemiolog.
In kaj bi bila rešitev?
»Če želite enostavno pot, potem res obstaja alternativni parameter: Število na novo sprejetih pacientov na intenzivni negi v tednu dni na 100.000 prebivalcev, ki vključuje tudi podatke o mestu prebivanja. To je torej število pacientov, ki so zaradi težke oblike covida-19 sprejeti na oddelke intenzivne nege, ne glede na to, kje se nahajajo,« pravi Krause.
Maja Bratuša: Na ravni države 14-dnevna incidenca še vedno ostaja visoka, znaša 562,9. 7-dnevna incidenca na ravni države znaša 261,6. 14-dnevna in 7-dnevna incidnca ostajata najnižji v Obalno-kraški regiji, najvišji pa v Primorsko-notranjski regiji. pic.twitter.com/7btws2UKkd
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 19, 2021
»Ta podatek veliko bolj stabilno kaže epidemiološko situacijo od incidence. Na te podatke imajo tudi spremenjene strategije testiranja manj vpliva. In dobro je, da ta vrednost odraža tudi pozitivne učinke cepljenja. Če se veliko cepi, takoj pride do zmanjšanja težjih primerov. To pa se neposredno vidi na sprejemnih oddelkih intenzivne nege,« je prepričan profesor, ki predlaga, da bi bilo potrebno zbirati še nekatere podatke, na primer poklice pacientov.
S tem bi dobili boljšo sliko o tem, katere kategorije ljudi so bolj ogrožene.
Lahko bi na primer ugotovili, ali so zaposleni v šolstvu bolj ogroženi od delavk v trgovinah.
Hitzige Debatte im Bundestag über die "Bundesnotbremse" https://t.co/bB6LJRVK7B #Bundestag #Notbremse #Coronavirus
— tagesschau (@tagesschau) April 16, 2021
Vse to pa so tudi težave, ki so prisotne v Sloveniji, kjer so se vladni semaforji prav tako prižigajo in ugašali v skladu z – očitno napačno incidenco.
Število na novo okuženih, ki je očitno zelo nezanesljiv podatek, je tudi v Sloveniji temelj za določanje vladne politike, kot kažejo tudi vladne objave, ki jih poslušamo iz dneva v dan. Zato tudi ni nenavadno, da so vladni ukrepi, sprejeti na podlagi napačnih podatkov - velikokrat napačni.
Število na novo okuženih, ki je očitno zelo nezanesljiv podatek, je tudi v Sloveniji bil leto in pol temelj za določanje vladne politike, kot kažejo tudi vladne objave, ki jih poslušamo iz dneva v dan.
Zato tudi ni nenavadno, da so vladni ukrepi, sprejeti na podlagi napačnih podatkov - velikokrat napačni.
Pri tem večina ljudi teh podatkov niti ne razume (kot vidimo - upravičeno), zato pa Janševa vlada še dodatno ne uživa zaupanja.
Prav zaradi tako zmedene politike javnost vladi ne zaupa, še manj pa strokovnjakom.
In kjer jih vlada prav tako neprestano spreminja in s tem krši lastna pravila, s tem pa vnaša zmedo in vzbuja nezaupanje med ljudmi.
Napaka je torej očitno tudi sistemska - zaradi izbire napačnih podatkov, na podlagi katerih se države nato »zapirajo« in »odpirajo.«
Ne samo Nemčija. Tudi Slovenija.
Tel tega anticepilnega lobija si tudi ti, biser.
— Josip Broz (@JosipBroz12) September 9, 2021
Iskreni so anticepilci, ki so dobili 15 jurjev za promocijo cepljenja.
Pa kje ste že to vidli?
SJ/SN pic.twitter.com/498aVIwfuL
Toda v Sloveniji je imela ta napaka bolj tragične posledice, kot kažejo podatki o nizki precepljenosti in nezaupanju do vlade.
Potem pa je vlada na tiho spremenila kriterije.
Po novem bo pomembno število bolnih in tistih na oddelkih intenzivne nege.
(SEMAFOR) Po predlogu načrta ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 oziroma t. i. semaforja je svetovalna skupina predstavila šest faz ukrepov. https://t.co/NgzHG4u1aw
— Večer (@vecer) September 3, 2021
V resnici so tiho spremenili glavni kriterij - in napake niso priznali.
Toda prav zaradi tako zmedene politike javnost vladi ne zaupa, še manj pa strokovnjakom.
Do zmede je prišlo tudi zato, ker boj z epidemijo ne vodijo pravi strokovnjaki, kot je to pojasnil nekdanji direktor NIJZ.
"Nekdo se je odločil ignorirati celotno epidemiološko stroko in vodenje epidemije prepustiti ljudem, ki nimajo potrebnih znanj in izkušenj."
— Gregor Vesel (@GeorgLesev) September 6, 2021
Pa še 100X bom objavil. Majke mi.https://t.co/Pkq9g53EI2
Sedanji šef NIJZ-a se sicer brani, češ da so za vse slabo krivi njegovi predhodniki, tradicionalno veliko anticepilcev v nekdanjih socialističnih državah in drugi objektivni razlogi.
Toda za izbiro napačnih kriterijev zapiranja in odpiranja države je seveda prav on najbolj odgovoren.
Ob tem tudi sam ni bil primer dobrega strokovnjaka.
Letos spomladi na čelu NIJZ-a ni bilo več njegovih predhodnikov, bil pa je on.
To je jasno že od začetka epidemije. Maska na brado = ni maske. Praktično enako kot surla izven maske. Večkrat poudarjeno.
— Scrotum fidei (@scinkavc) September 9, 2021
Če bi pravočasno upoštevali strokovne predloge dr. Krauseja, bi bili ukrepi javnosti bolj razumljivi, tudi zaupanje v vlado bi bilo večje, precepljenih pa morda več.
