REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zavajanja Demokracije: zakaj je »postanski posel« Tomaža Vesela nepomembna »pasja bombica«

Zavajanja Demokracije: zakaj je »postanski posel« Tomaža Vesela nepomembna »pasja bombica«Vesel in Janša. Vir: Twitter

Čeprav revizijsko poročilo Računskega sodišča o nakupu zaščitne opreme ni še niti objavljeno, so mediji pod nadzorom SDS že odprli svojo novo propagandno fronto.

Po seriji člankov, ki so predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela povezovali z Aleksandrom Čeferinom in mu očitali, da je bil celo »kriminalec«, je zadnje, prav bedasto medijsko obstreljevanje izvedla Demokracija.

Gre za na nek način »preventivno medijsko vojno«, za napad na tistega, za katerega v stranki SDS menijo, da bo napadel njihovega vodjo.

Pri tem je Tomaža Vesela Demokracija napadla zaradi (tako so napisali celo dvakrat!) »postanskega posla« v Svetovni nogometi zvezi, s katerim je zasluži 202.000 evrov letno.

Na Veselova pojasnila, da Komisija za preprečevanje korupcije ni imela pripomb na to delo, ker v njem niso videli konflikta interesov so mu očitali, da mnenja KPK še ni pokazal javnosti in da je po zakonu položaj predsednika Računskega sodišča nezdružljiv tudi s pridobitno dejavnostjo, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.

»Ne glede na to, da je FIFA neprofitno mednarodno združenje, to še ne pomeni, da je njegova dejavnost v FIFA neprofitna,« piše Demokracija.

Očitno je, da gre za zavajanje, kajti Veselovo delo ni »profitno« (profit je presežek prihodkov nad izdatki, pri čemer pa izvor profita ni jasno definiran; če gre za presežno delo, pa gre za izkoriščanje tuje delovne sile), kot mu očita Demokracija, pač pa je pridobitna dejavnost, katere rezultat je z osebnim delom v prostem času in v okviru dovoljene izjeme prislužen »dohodek«.

Pri tem pa celo sama Demokracija navede zakon, ki športno dejavnost uvršča med takšno, ki je z navedeno funkcijo – združljiva.

Kajti 26. člen Zakona o integriteti jasno določa izjeme: pedagoška, znanstvena, raziskovalna, umetniška, kulturna, športna in publicistična dejavnost ter da vodi kmetijo in upravlja z lastnim premoženjem, razen če drug zakon ne določa drugače.

»Najbližje temu bi bila športna dejavnost, ampak on tega ne opravlja (ni igralec, ni trener), temveč opravlja profitno dejavnost revizorja oziroma nadzornika v športni zvezi,« preprosto zapiše Demokracija in - zgreši.

Znova imamo opraviti z zavajanjem, ko se Veselu neutemeljeno očita »dobičkarstvo«, ki nastaja z »izkoriščanjem človeka po človeku« in to istoveti z zakonitimi honorarji, prisluženimi z delom.

Očitno je tudi, da gre za dvojno podtikanje, kajti zakon nikjer ne določa, da mora biti nekdo »športnik«, da bi bil upravičen do takšne nekonfliktne dejavnosti.

Delovanje v športnem klubu seveda je »športna dejavnost«, ki je potrebna za šport kot organizirano dejavnost, pa čeprav jo izvaja oseba, ki ni tekmovalec, trener ali »športnik«.

Ob tem kritiki Vesela pozabljajo še na dejstvo, da je v tej državi cela vrsta politikov (nima jih smisla niti naštevati), ki so vsi po vrsti predsedniki raznih klubov, športnih zvez in podobno, ter - niso športniki.

Gre za splošno razširjeno prakso.

Tako kot je sodna praksa pomembna za pravilnost izrekanja sodb in enakost državljanov pred zakonom, tako je tudi družbena praksa pomembna za KPK.

Ne more biti nekaj, kar je v stotinah drugih primerov v državi sprejemljivo, le v primeru Tomaža Vesela obveljati za sporno in nezakonito, saj bi bilo to dokaz diskriminacije.

To je nesprejemljivo tudi na podlagi prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).

Ta praksa, da so funkcionarji in politiki tudi športni funkcionarji se nikomur, niti KPK nikoli ni zdela sporna in zato ne more biti sporna niti v primeru Tomaža Vesela.

Še manj sporni so dohodki sami, ki so bili očitno obdavčeni, v Demokraciji pa problematizirajo, koliko Veselu na koncu ostane, ali polovica ali četrtina, kajti »če ne bi imel kaj za skrivati bi povedal bolj točen neto delež, ki mu ostane.«

Špekulirajo celo, da se morda »poslužuje kakšnega bypass-a ali pa da je celo fiktivno prijavljen v Švici.«

Gre seveda za nedokazana podtikanja, katerih namen je očitno vnaprej očrniti tistega, ki bo podpisan pod poročilo, neugodno za Janševo vlado.

In ker poročilo dobijo v roke tudi vsi zajeti v reviziji, je jasno, da dobro vedo, kaj v njem piše, kar tudi pojasnjuje že »preventivne« napade na Tomaža Vesela.

Na koncu pa je potrebno opozoriti na še nekaj razlogov, zaradi katerih je nakladanje o predsedniku Računskega sodišča povsem neverodostojno in deplasirano.

Prvič na to opozarja trenutek napadov – pričeli so se namreč na ukaz, v Demokraciji, na Nova24TV in Požareportu, neposredno pred pričakovano objavo poročila, na katerega čakamo že od pomladi.

Drugič, recimo, da imajo kritiki prav, in da je Vesel res v preteklosti »kradel«, sedaj pa dobiva visoke zneske s pridobitno dejavnostjo od FIFA-e.

Toda v prvem primeru je svojo kazen in svoj dolg do družbe že odslužil, zato mu nihče ne more očitati preteklih dejanj.

Pri vsem skupaj pa je jasno, da Vesel sam sploh ni bil kriv ničesar, saj za dejanja svojega strica seveda ne more odgovarjati.

Obenem je bil na svoj položaj imenovan zaradi svojih kvalifikacij, te pa so nesporne, enako kot zakonitost imenovanja.

Poglejmo tudi trhlost argumenta, po katerem denar od Fife Vesela na nek nejasen način korumpira. Predsednik vlade Janez Janša poskuša takšen vtis doseči z navajanjem visokih dohodkov Vesela in majhnih plač v Sloveniji.

Ljudi poskuša proti Veselu podžgati na prozoren način, s »fovšijo.«

Gre za patetičen in prozoren poskus očrnitve nasprotnika z argumentacijo, ki jo je Janša pobral iz ropotarnice komunističnega totalitarizma, ki je težil k navideznemu egalitarizmu.

Znova gre za zavajanje.

Če ima Vesel visoke dohodke, to namreč lahko kvečjemu pomeni, da ga bo težje korumpirati in da bo pri delu za državo lahko še bolj, ne pa manj neodvisen.

Ob tem so v demokratičnem tržnem gospodarstvu zakoniti dohodki vsakega posameznika zasluženi povsem legitimno.

Za visoke plače v tujini in nizke v Sloveniji pa ni kriv Vesel, to je slovenska realnost.

Janša je prvi, ki bi na mestu predsednika vlade bil dolžan spremeniti razmere tako, da bi bila Slovenija bolj podobna Švici, ne pa, da tiste, ki bolje zaslužijo v Švici, pred obubožanim ljudstvom slika kot krvosese.

In povsem na koncu je še eden, zadnji argument, zaradi katerih napadi na Tomaža Vesela niso vredni papirja, na katerem so natisnjeni.

Se še spomnite Aleksandre Pivec? Najprej se je znašla pod plazom kritike Janši naklonjenih medijev, toda potem se je vse spremenilo.

»To smo lahko v zadnjem mesecu opazovali pri spremembi odnosa do šefinje Desusa Aleksandre Pivec in šefa SMC Zdravka Počivalška. Odkar Janša z njima sklepa koalicijo, se je kot na ukaz ustavil medijski pogrom na Janševem strankarskem portalu Nova24TV.

Če samo preletimo nedavne naslove o Pivčevi ali Počivalšku, bomo vedeli, koliko je ura pri oportunističnem Janši. Jeseni in zgodaj pozimi je bila Pivčeva kar naprej na tapeti, kot vidimo iz izbranih naslovov Nova24TV: »Ministrica Aleksandra Pivec v projektu SRIP uradno izvedla plagiat in pobrala denar za delo, ki ga ni napisala.« (2. 12. 2019), »SDS zaradi spornih obstranskih zaslužkov ministrice Aleksandre Pivec zahteva sklic nujne seje!« (8. 11. 2019).

Potem se je vse spremenilo, saj v Janševih medijih trenutno celo branijo Pivčevo pred drugimi! Kar nenadoma jih ne zanima nič več, tudi ugotovitve KPK o Pivčevi ne… In ne samo to – kot vedno enako zahteva od drugih: ko Janša zaukaže 'pali', morajo vsi nabijati proti, sicer se ga loti celica za medijski mobing iz SDS. Ko Janša zaukaže 'hvali', morajo vsi ustaviti ogenj, in to ne glede na resnična dejstva o dotični osebi ali zadevi. Vse to ni pomembno, ker je edina resnica in pravica osebna korist Janše in njegove SDS,« je ocenila Maja Sunčič v Reporterju v trenutku, ko je Pivčeva popeljala DeSUS v novo Janševo vlado.

In prav zato je nepomembno, kar Janševi mediji pišejo o Tomažu Veselu.

Načelnost in integriteta medijskim lakajem in drugim piškotkarjem Janeza Janše, kot kaže njihovo ravnanje v »primeru Pivec«, ne pomenijo nič, le da je nekdo »njihov.«

Tudi napadov na Vesela ne bi bilo, kot so potihnili pri Pivčevi, če bi jim to koristilo.

In prav zato napadi na Vesela kažejo le, da ga niso uspeli ne kupiti in ne prestrašiti. In prav zato so se spravili nanj.

Kdor jim namreč ni zvest, tega pač zadenejo takšni ali drugačni očitki, ki pa nimajo zveze z glavno zadevo – poročilom Računskega sodišča.

Prav zato, ker kritike izrekajo nenačelni mediji, njihove kritike niso vredne počenega groša.  

To so mediji in politiki, ki jim integriteta v resnici ne pomenita nič, saj cenijo le eno – zvestobo svojemu vodji.

Malce »umazane« ali nesposobne politike in funkcionarje imajo pravzaprav v SDS in njihovih medijih še posebej radi, ker so zaradi svoje umazanije in nesposobnosti še bolj zvesti vodji.

Gre za pasje bombice, stranske poti, zavajanja, za medklice, za obupne poskuse nesrečnežev, s katerimi skušajo ustaviti glavno predstavo – prezentacijo sramotnih nepravilnosti in zlorab njihovega šefa.

Ta medijski uvod pa kaže, da bo glavna predstava res zelo dobra, poročilo Računskega sodišča pa skoraj zagotovo uničujoče za vlado in njenega predsednika.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke