Zasebne ankete obeh predsedniških kampanj v ZDA z manj nihanja od javnih

Javnomnenjske ankete v ZDA so se tik pred današnjimi splošnimi volitvami v povprečju spet malce premaknile v korist demokratke Hillary Clinton, notranje ankete, ki jih demokrati in republikanci izvajajo zase, pa po zagotovilih strategov skozi vso kampanjo ne kažejo velikih nihanj.

Demokratski izvajalec anket ter predsednik Skupine za globalno strategijo (Global Staregy Group) Jefrey Pollock je za STA pojasnil, da so javne ankete skozi predsedniško tekmo med Clintonovo in republikancem Donaldom Trumpom precej nihale, zasebne ankete, o katerih ne more podrobno govoriti, ker gre za plačano lastnino naročnikov, pa so ostale stabilne.

Te zasebne ankete sta kampanji izvajali le po desetih ali morda 12 državah, kjer se je pričakoval tesen izid volitev oziroma ga ni bilo mogoče vnaprej napovedati. Tam, kjer je jasno, kdo bo zmagal, kot na primer v New Yorku ali Teksasu, se jih ne splača izvajati.

Clintonova je skozi celotno kampanjo z redkimi izjemami v javnih anketah na nacionalni ravni in v zadostnem številu še neodločenih držav ohranjala zanesljivo prednost pred Trumpom. Pollock je mimogrede omenil tudi primer Floride, kjer so javne ankete zanihale na stran Trumpa, medtem ko so zasebne notranje ankete demokratske kampanje kazale drugačno sliko.

Napoved direktorja FBI Jamesa Comeyja o nadaljevanju že julija sklenjene preiskave v zvezi z elektronsko pošto Clintonove tako ni vplivala na notranje ankete. Ta je takrat v javnih anketah vodila pred Trumpom na nacionalni ravni med tremi do štirimi odstotki in ta prednost je sedaj enaka.

Po mnenju Pollcka je odgovor na vprašanje nihanja javnih anket po Comeyju iskati v tem, da so demokratski volivci po Comeyju bolj neradi odgovarjali na vprašanja, podobno kot so bili Trumpovi volivci manj navdušeni za ankete, ko je prišel na dan video, v katerem se hvali z otipavanjem ženskih spolovil. Takrat je v javnih anketah narasla podpora Clintonovi.

Comey je z najavo nadaljevanja preiskave proti Clintonovi, ki jo je potem v nedeljo razglasil za končano brez možnosti morebitne obtožnice, najverjetneje malce vplival na potek kongresnih volitev, kjer imajo republikanci sedaj večje možnosti za ohranitev večine v predstavniškem domu. Je pa je najverjetneje v senatu po mnenju Pollocka ne bodo ohranili.

Revija Politico poroča, da velika večina strategov ali analitikov obeh strani meni, da bo na volitvah zmagala Clintonova, Comey pa je demokratom malce pokvaril obete za kongres, ker se bodo volivci zavestno ali podzavestno morda odločili, da je potrebna uravnoteženost oblasti v Washingtonu. Zaradi tega bo šampanjce odpiral Wall Street, saj je blokada politične oblasti tisto, česar si najbolj želi.

Demokratom naj bi uspelo prevzeti senatno večino, vendar le za las in sicer tako, da bo ob porazdelitvi sedežev 50 proti 50 odločilni glas večine prispeval novi podpredsednik ZDA Tim Kaine.

Na vprašanje o tem, ali se lahko tudi ameriške ankete tako hudo zmotijo, kot so se britanske pred brexitom, je Pollock odgovoril, da je to seveda možno tako kot vse na svetu. Vendar pa v to ne verjame iz preprostega razloga, da ameriška predsedniška tekma poteka že več kot leto dni in so podatkih prevetreni po dolgem in počez.

Med tistimi, ki imajo modele za to, koliko možnosti ima kdo za zmago, je najbolj konservativen statistični guru Nate Silver, ki daje Trumpu le okrog 33 odstotkov možnosti za zmago. To je dovolj, da nanj rohnijo liberalni mediji, kot je Huffington Post, vendar pa to še vedno pomeni, da ima Clintonova 67 odstotkov možnosti.

Druge analize so veliko bolj na strani demokratke. Tudi Silver je izračunal, da bo Clintonova dobila 294 elektorskih glasov, kar je več kot dovolj za zmago.

Republikanski predsedniški kandidati imajo zadnja desetletja velik problem s tako imenovanim "modrim zidom", to je množico držav z velikim številom prebivalcev, ki volijo demokrate. Trumpova strategija razbijanja zidu deloma uspeva, saj je na svojo stran spravil številne bele demokratske volivce, ki se počutijo zapostavljene.

Vendar pa se je tega lotil na način, ki mu zapira pot do drugih glasov, na čelu z volivci latinskoameriškega izvora. Demokratski optimizem izhaja iz številk o udeležbi na predčasnih volitvah, ki kažejo, da se jih Latinoameričani udeležujejo kot še nikoli doslej. Pri tem zanesljivo ne volijo kandidata, ki je takoj na začetku nezakonite priseljence iz Mehike označil za posiljevalce ter napovedal množične izgone iz ZDA.

V Nevadi je doslej volilo 60 odstotkov vseh pričakovanih udeležencev volitev in Clintonova bi naj imela do sedem odstotkov prednosti, kar pomeni, da mora Trump danes tam za zmago osvojiti veliko večino od preostalih 40 odstotkov. Latinoameričani bodo verjetno Clintonovo ponesli čez rob tudi v Koloradu in na Floridi.

Predčasno je doslej glasovalo 43,2 milijona ljudi. Udeležba temnopoltih je bila do ponedeljka nižja kot leta 2012 za Obamo, vendar pa se je zagnala organizacija Clintonove kampanje ter aktivistov in temnopolte ponekod sedaj vozijo na volišča z avtobusi.

Aktivisti Clintonove so konec tedna potrkali na 6,5 milijona vrat volivcev in opravili 8,1 milijona telefonskih klicev v državah, kjer se obeta tesen izid.

Ameriške predsedniške volitve v ŽIVO

Razplet ameriških volitev, na kateri se za vstop v Belo hiši borita republikanski predsedniški kandidat Donald Trump in demokratka Hillary Clinton. (Vir: VOANEWS.com)