Žareča vlaga: Ubila vas bo, tudi če boste sedeli v senci in imeli neomejene količine vode!

Te dni je na severni polobli Zemlje vroče, znanstveniki po vsem svetu pa se vse pogosteje ukvarjajo z novo nevarnostjo – vročino, ki vas lahko ubije, pa čeprav imate na voljo neomejene količine vode in sedite v senci.

To se zdi na prvi pogled nelogično.

Če imate neomejene količine vode v vročini in sedite v senci vendarle ne morete kar umreti, so prepričani mnogi.

Toda to je zmota.

Scientists Studying Temperature at Which Humans Spontaneously Die With Increasing Urgency https://t.co/H1aZK99u4o

— VICE UK (@VICEUK) July 11, 2021

Ne samo da lahko umrete – skoraj zagotovo se boste pregreli in boste umrli, če bodo pogoji pravi.

Takšna vročina namreč povsem zanesljivo ubije tudi najbolj zdrave.

Te pogoje znanstveniki opisujejo tudi kot »wet-bulb« oziroma pogoji »vlage in žarnice.«

Pravi izraz bi bil »žareča vlaga« in verjetno najbolje opisuje to, kar se že dogaja predvsem v jugovzhodni Aziji, na vzhodni obali ZDA, ob obalah Bližnjega vzhoda, na zahodu Evrope, celo v Rusiji in še marsikje, kjer se ekstremna vlaga pomeša z izjemno visokimi temperaturami.

Sama visoka temperatura je sicer problem, toda veliko manjši, kot v kombinaciji z vlago.

Obe skupaj predstavljata smrtonosno zmes, ki zahrbtno ubijata ljudi.

Samo v severovzhodu ZDA so ti pogoji že privedli do 100 »presežnih smrti« ljudi.

V eni od zadnjih študij so Radley Horton z univerze Columbia in njegovi sodelavci pregledali podake vremenskih postaj po svetu med leti 1979 in 2017 in našli 7000 primerov »žepov žareče vlage«, ki lahko ubijejo ljudi.

Takšni žepi nastanejo, ko je relativna vlažnost zraka nad 95 odstotki, temperatura zraka pa nad 31 stopinjami Celzija.

Človeško telo pa po raziskavah znanstvenikov ni sposobno prestati tako visoke vlažnosti, če je zunanja temperatura zraka višja od 35 stopinj Celzija.

»Celo če so odličnega zdravja, celo če sedijo v senci, celo če imajo obleke, ki omogočajo enostavno znojenje, tudi če imajo neomejene količine vode, bodo umrli. Če je v zraku dovolj vlage, je termodinamično nemogoče preprečiti telesu, da se pregreje,« opozarja Radley Horton.

Njegovo raziskavo je podprla državna oceanografska in atmosferska agencija (NOAA), ki aktivno raziskuje pogoje, pod katerimi povsem zdravi ljudje »spontano umrejo.«

Climate change changes climate and creates a new way to die. Well done humans. https://t.co/LRUm07zZqY

— Eric McFadyenjust sewer rats and water bears. (@EricMcFadyen) July 9, 2021

In v NOAA opozarjajo, da so nekatere lokacije po svetu že takšne, da so kombinacija ekstremne vlage in visokih temperatur »nad človeško sposobnostjo preživetja.«

Človek ta problem rešuje z znojenjem, ob katerem kapljice znoja izparijo v zrak in ob tem uporabijo toplotno energijo telesa.

S tem pa našo kožo in posledično telo ohladijo.

Toda sposobnost zraka, da vpije vodno paro je omejena.

Če je zrak preveč vlažen se znoj ne more spremeniti v plin. Zato je »suha vročina«, ki jo poznamo iz puščav za ljudi bolj znosna kot »vlažna vročina.«

V vlažnih dnevih znoj ostaja na površini kože in ne hladi telesa.

Občutek imamo, da smo »v savni.«

Scientists are increasingly studying the heat and humidity conditions at which some humans suddenly die, a phenomenon that is becoming increasingly common as a result of extreme weather driven by climate change. https://t.co/w2MwurjKaU

— Ana García (@anagsier) July 8, 2021

Iz savne pa lahko odidemo – in prav to bodo v prihodnje počeli tudi ljudje.

Vse več se jih pred vlažno vročino ne bo moglo skriti v stanovanja in hiše s klimatskimi napravami in mnogi bodo preprosto bežali.

To pa bo sprožalo in že sproža tudi migracije.

Matthew Lewis, iz kalifornijske civilnodružbene skupine YIMBY opozarja, da bodo »številni kraji na planetu postali neprimerni za življenje ljudi, ki bodo zato morali oditi.«

Nekateri avtorji opozarjajo, da je neprilagojenost ljudi na nove pogoje življenja na Zemlji tudi posledica človeške evolucije.

V milijonih let razvoja človeka so bili v afriških savanah in drugje po svetu pogoji drugačni, prevladovala je »suha vročina«, hlajenje telesa z znojenjem pa je za ljudi predstavljalo napredno rešitev, ki nam je omogočala, da smo dolgo časa vzdržali telesne napore pri zasledovanju plena in delu.

One climate change symptom reveals the deadliest flaw in human evolution#Climate #Heatwave #Healthhttps://t.co/wV43uVYqKV

— Fred Bentler (@Bentler) July 11, 2021

Toda klimatske spremembe so vse to spremenile.

Vročinski val je v Chichagu leta 1995 ubil 739 ljudi, leta 2003 pa v Evropi, predvsem v Franciji več kot 70.000 ljudi.

Sedem let pozneje je ubil 56.000 ljudi v Rusiji.

Uničil je tudi posevke, zaradi česar je Rusija prepovedala izvoz žitaric, to pa je bila podlaga za »arabske revolucije«, ki so zatresle Bližnji vzhod.

The statistical significance of the chart below should be obvious even to casual observers. The temperature has gone up faster than ever before and with no signs of cyclical reversal. So whether you believe humans are the cause or not is irrelevant- if we don't stop it we all die pic.twitter.com/BoedGiq1Ua

— Mike Davis (@mtdzen) July 11, 2021

Vse to jasno kaže, kako povezane so klimatske in družbene spremembe.

Vročina se povečuje od leta 1977, po letu 1984 pa temperature na številnih mestih v svetu naraščajo 150 odstotkov hitreje  kot na površini oceanov.

Branko Grims ima prav, karantanski panter je izumrl, zaradi podnebnih sprememb. Ker so mu jajčka pomrznila se ni mogel več ploditi. pic.twitter.com/ezcYzVY08f

— Jernej Makuc (@nejkom) December 13, 2018

Od leta 2000 smo doživeli že pet velikih vročinskih valov, ki jim sledijo številni požari in orkani.

Zato odslej, ko odhajate ven, spremljajte tudi skalo relativne vlažnosti zraka in ne samo temperature.

In Branko si z užitkom naroči hawaiian-iced-tea pic.twitter.com/GaypOU1ZWP

— Uroš Esih (@UrosEsih) July 9, 2021

Predvsem pa na volitvah izvolite takšne politike, ki bodo klimatske spremembe - vzeli resno.