Zakonskemu predlogu SDS za odpravo posledic decembrske ujme v DZ po napovedih rdeča luč

DZ danes v prvem branju obravnava predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic vremenske ujme, ki je državo prizadela decembra lani. Zakonska rešitev, ki jo predlagajo poslanci SDS, po napovedih ne bo dobila dovolj glasov. Odpravo posledic naravnih ujm namreč ureja zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, je bilo slišati v razpravi.

Kot je v imenu predlagatelja pojasnil Branko Grims (SDS), si ujme v Sloveniji v zadnjih letih kar sledijo, decembra lani je vetrolom prizadel zelo velike predele Slovenije. Škoda je na infrastrukturi, prizadete so bile ceste, daljnovodi in še posebej gozdovi. Tam je po nekaterih ocenah čez milijon, po nekaterih še več, kubičnih metrov podrtega drevja. Odpira pa se še nadaljnja možnost za škodo - če podrto drevje ne bo pravočasno pospravljeno, grozi še lubadar, ki je v zadnjih letih pereč problem.

Zato so v SDS pripravili predlog zakona, ki predvideva hitrejšo odpravo posledic, hitrejše izplačilo odškodnin, davčne olajšave za prizadete, tudi prepolovitev katastrskega dohodka, hitrejšo popolno obnovo cest in daljnovodov.

Poleg tega predlog predvideva še nekatere ukrepe za gasilce, ki nosijo prvo težo posegov, ko pride do naravnih nesreč. Tako predlog predvideva, da bi država zagotavljala sredstva za zavarovanje operativnih prostovoljnih gasilcev, njihove preventivne zdravstvene preglede, financiranje njihovega dodatnega zdravstvenega zavarovanja in za vsak dan izvajanja javne gasilske službe tudi dodatno pokojninsko zavarovanje.

Težave pa imajo tudi delodajalci prostovoljnih gasilcev. Če je ta na delovnem mestu, od katerega je odvisen nek proces, si delodajalec težko privošči, da ga spusti za dan, dva ali celo teden ali več na opravljanje dolžnosti. Zato predlog po Grimsovih pojasnilih predvideva, da bi se stimuliralo zaposlovanje gasilcev tako, da bi se delodajalcu znižalo zavarovalne premije, imeli bi še dodatne davčne olajšave.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je spomnila, da je odprava posledic naravnih nesreč na sistemski ravni urejena z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Interventni ukrepi pa se ob naravnih nesrečah izvajajo na podlagi predpisov, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami. Uprava RS za zaščito in reševanje je že začela s postopki ocenjevanja nastale škode po vetrolomu, šele ocenjena nastala škoda pa je lahko podlaga za sprejetje in izvajanje ustreznih ukrepov za odpravo nastalih posledic na podlagi veljavne zakonodaje.

Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč primarno ni namenjen izplačilu odškodnin, temveč dodelitvi javnofinančnih sredstev državnega proračuna za pomoč pri izvajanju obnovitvenih del. Izjema je kmetijska pridelava, kjer ni mogoče izvesti obnove poškodovanih kmetijskih kultur, je navedla.

S strani SDS predlagani zakon je interventne narave in se nanaša na konkretno situacijo, v nasprotju z njegovim namenom in ciljev pa določa in opredeljuje vsebine, katerih namen je reševanje problematike, ki bi nastala ob podobnih bodočih vremenskih pojavih, kot tudi vsebine, ki ne sodijo v interventno zakonodajo. To je reševanje statusa prostovoljnih gasilcev, je še navedla Majcnova.

Da imamo za reševanje posledic naravnih nesreče že sprejet zakon, so poudarili tudi v poslanskih skupinah SMS, SD, DeSUS in Levica, ki ravno zato predloga SDS ne podpirajo. Podporo so mu medtem napovedali v poslanskih skupinah SDS in NSi.