Zajtrk z napako: Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji izbrala svoje favorite za predsednika Slovenije

Enakopravnost v tekmi je v demokracijah vrednota, toda Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji očitno ne meni tako.

Slovenski volivci bodo na volitvah izbirali med sedmimi kandidati, toda ameriški gospodarstveniki so štiri očitno že »odpisali« in jih zanimajo pogovori le s - tremi.

 Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (Amcham Slovenija) je namreč na poslovnem zajtrku gostila tri kandidate na letošnjih predsedniških volitvah, »ki jim javnomnenjske raziskave trenutno kažejo najboljše« - Natašo Pirc Musar, Milana Brgleza in Anžeta Logarja.

Govorili so o poslovnem in investicijskem okolju v Sloveniji. Naslov okrogle mize je bil Kaj potrebuje slovensko gospodarstvo?

Zato, ker je načelen, ne sluzlja in ima srce na pravi strani.
In ne v denarnici....

In ker ustreli odgovor. Takoj. Ker resnica ne rabi premišljevanja in taktiziranja.

— Kordiša za predsednika. Zanalašč ! (@SajmonHrib) October 12, 2022

Volitve predsednika države bodo sicer v nedeljo, 23. oktobra.

Volivci bodo izbirali med sedmimi kandidati; ob Brglezu, Pirc Musarjevi in Logarju bodo to še Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Vladimir Prebilič ter Sabina Senčar.

Nihče od treh ameriških izbrancev tudi ni protestiral, ker na ameriškem zajtrku ni bilo drugih kandidatov...

You All Remember This?

sound  pic.twitter.com/2xAZn2h5tI

— Wall Street Silver (@WallStreetSilv) October 14, 2022

Ob trojici kandidatov sta pogled gospodarstva delila menedžerja leta 2022, direktorica Varisa Lendava Sabina Sobočan ter predsednik uprave NLB ter AmChama Slovenija Blaž Brodnjak.

Razprava se je »osredotočila na teme, ki zanimajo slovensko gospodarstvo, ter aktualna dogajanja, kot so »geopolitični izzivi in posledice za Slovenijo in njeno gospodarstvo, visoka inflacija, razmere na energetskih trgih in težave v dobavnih verigah, pomanjkanje delovne sile in iskanje najboljših talentov ter priložnosti za visokokakovostne in trajnostne naložbe, ki bi pomenile razvoj države in večjo blaginjo za vse,« so Američani navedli v vabilu.

Pri vsem skupaj je zanimivo predvsem dejstvo, da je za pretežen del opisanih težav odgovorna predvsem – zunanja politika Združenih držav Amerike, ki ji je uspelo sprožiti vojno v Ukrajini.

*Take That - Never Forget*

HILLARY: "We created the problem in #Afghanistan and #Pakistan to fight against the Soviet Union.
We supported the people that we are fighting now, to fight against the Soviets.

It was a brilliant idea.

We were successfull."https://t.co/PoxHjPX6Fw pic.twitter.com/FXhwxUflfI

— Ignorance, the root and stem of all evil (@ivan_8848) August 15, 2021

Na blaginjo Evropske unije bo tudi zelo vplivala razstrelitev plinovodov Severni tok 1 in Severni tok 2 v Baltskem morju, ki najbolj koristi prav ZDA, škodi pa EU.

Isto velja za ameriške intervencije na Bližnjem vzhodu, ki sprožajo migrantske tokove, ki nato obremenjujejo Evropo.

If they found proof that Russia was behind the Nordstream attack, they would definitely NOT be refusing to share information. Now the question is: What did they discover? Which country did it?https://t.co/RvXdNJQwie

— Olivier Janssens (@olivierjanss) October 17, 2022

Prav tako bi bilo zanimivo spremljati, ali je kateri od kandidatov izkoristil to izjemno priložnost in svoje ameriške sogovornike na to opomnil in vprašal, kaj so ameriški gospodarstveniki naredili za to, da ameriška politika ne bi več škodovala Evropi.

Ali pa da na primer ocenijo, tako kot je to storil francoski predsednik Emmanuel Macron, da tudi prodajanje ameriškega plina EU po najmanj štirikratni ceni, ki sicer velja za ameriške kupce – ni nič kaj prijateljsko.

The price of economic warfare. #Macron begs #Norway and the #USA to lower the price of gas. "To pay 4 times the price of your industry .. That isn’t the exact meaning of friendship." Remember when his banking mates used to speak of 'market prices'? https://t.co/ZNnk6CzJWD pic.twitter.com/MdzXSz3FQ0

— tim anderson (@timand2037) October 13, 2022

Takšna vprašanja bi jim morda lahko zastavil kakšen od preostalih štirih predsedniških kandidatov, ki ga Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji - ni povabila.

Vendar v tem pogovoru ni bilo niti besede o tem, verjetno najpomembnejšem vprašanju.

Za Američane »neodpisani«, favorizirani predsedniški kandidati so torej kramljali s svojimi ameriškimi gostitelji - o vsem mogočem, le o tem ne, kar bi bilo potrebno v pogovoru z ameriškimi podjetniki res potrebno izpostaviti.