REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vrhovno sodišče povozilo "grobega seksista" - Janšo: žalitev Eugenije Carl ne bi smel izrekati brez podlage v dejstvih

Vrhovno sodišče povozilo Janša, Carlova in Paškova Vir: Reporter
Vrhovno sodišče je po poročanju RTV Slovenija zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve. V zavrnitvi revizije so poudarili, da "uporaba Twitterja nikomur ne podeljuje neomejene pravice sporočanja".
 
S tem, ko ji z uporabo grobih besednih figur odreka odlike, ki so bit novinarskega dela, toženec tožnico razvrednoti kot novinarko in ji jemlje veljavo v očeh drugih, spričo uporabljenega seksističnega podtona pa tudi kot žensko, s čimer je bil porušen njen notranji mir
 
Novinarka Televizije Slovenija Eugenija Carl je od premierja Janše s tožbo zahtevala odškodnino zaradi duševnih bolečin in razžalitve zaradi Janševega žaljivega tvita na njen račun. Prvostopenjsko sodišče ji je prisodilo odškodnino. Janša se je obrnil tudi na vrhovno sodišče z zahtevo za revizijo postopka.
 
Vrhovno sodišče je v odločitvi o zadevi med drugim opozorilo, da je podajanje vrednostnih sodb na Twitterju "omejeno z (ne)obstojem prepričljive in trdne dejanske podlage. V nasprotnem so lahko zapisi na Twitterju izrečeni izključno z namenom sramotitve in očrnitve posameznika".
 
Namen sprejete odločitve ni v tem, da bi posegala v jedro toženčeve svobode izražanja ali v intimni občutek tretjih oseb glede njihovega svobodnega (političnega) izražanja prek spleta, so poudarili vrhovni sodniki.
 
"Prav tako sporočilo sodbe v obravnavani zadevi ni v tem, da toženec ne bi smel kritizirati osrednjega nacionalnega medija ali izreči mnenja o tožničini (ne)pristranskosti, ali da bi se moral vesti spodobno in politično korektno in da bi moral biti njegov diskurz argumentiran. Gre za to, da je bilo razmerje med tožničino osebnostno sfero in toženčevo svobodo izražanja porušeno do take mere, da to utemeljuje poseg v svobodo izražanja slednjega," med drugim v sodbi ugotavlja vrhovno sodišče.
 
"Ne glede na omenjeno jedro presoje v obravnavani zadevi ima dejstvo, da je toženec širil mnenje o tožnici – novinarki, pomembno težo. Pojem časti in dobrega imena je namreč večplasten. V njem se prepletata zavest o lastni vrednosti (notranja, subjektivna čast) in spoštovanje človeka v družbi, njegova veljava v očeh drugih ljudi (zunanja, objektivna čast). Zunanja čast zajema človekovo delovanje v vsej njegovi celovitosti, tudi v poklicnem delovanju. S tem, ko ji z uporabo grobih besednih figur odreka odlike, ki so bit novinarskega dela, toženec tožnico razvrednoti kot novinarko in ji jemlje veljavo v očeh drugih, spričo uporabljenega seksističnega podtona pa tudi kot žensko, s čimer je bil porušen njen notranji mir," so še zapisali.
 
V tej zadevi je odločal sodni senat, ki so ga sestavljali vrhovni sodnici in sodniki Jan Zobec kot predsednik ter Nina Betetto, Mateja Končina Peternel, Vladimir Horvat in Tomaž Pavčnik kot člani.
Odločitev je bila sprejeta z večino glasov, so sporočili z vrhovnega sodišča.
 

Delite članek