Vrh EU Trumpu ponudil roko sprave

Vrh EU je danes na neformalnem srečanju v Valletti ponudil roko sprave novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki vzbuja skrbi s protievropsko držo. Slišati je bilo kar nekaj kritičnih besed o novi ameriški administraciji, vendar je na koncu prevladalo sporočilo, da je zaščita odnosov z ZDA največja politična prioriteta za EU.

Po desetletjih tesnega čezatlantskega partnerstva je zdaj v Beli hiši nov predsednik, ki se veseli brexita in napoveduje, da bo unijo zapustilo še več članic, ki opisuje zvezo Nato kot zastarelo ter ki s skrajno omejevalno politiko do beguncev in priseljevanja dreza v temeljne evropske vrednote.

Več voditeljev, med njimi francoski predsednik Francois Hollande, avstrijski kancler Christian Kern, luksemburški premier Xavier Bettel in litovska predsednica Dalia Grybauskaite, je bilo ob prihodu na srečanje na Malti kritičnih do Trumpa.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je na primer ocenil, da Trumpova administracija ne pozna prav dobro EU. "Včasih imam občutek, da nova administracija ne pozna podrobno EU, a v Evropi so podrobnosti pomembne," je dejal.

Slovenski premier Cerar pa je menil, da prve poteze novega ameriškega predsednika zagotovo vzbujajo nelagodje po vsem svetu, a izpostavil, da je za realne in dokončne ocene še prezgodaj. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo EU Trumpu ponudila roko sodelovanja.

To se je tudi res zgodilo. Med 28 članicami EU nedvomno obstaja zaskrbljenost zaradi nekaterih odločitev in tudi zaradi odnosa nove ameriške administracije, vendar pa ni občutka "protiameriškosti", je izpostavil gostitelj vrha, malteški premier Joseph Muscat.

Največja politična prioriteta za vse ostaja zaščita odnosov z ZDA, saj je čezatlantsko sodelovanje steber svobodnega sveta, pa je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Tusk je nekaj dni pred srečanjem na Malti evropskim voditeljem poslal pismo, v katerem je med zunanjimi grožnjami uniji poleg Rusije in skrajnega islama izpostavil novo ameriško administracijo. Nekateri evropski diplomati so pismo opisali kot "zelo pogumno".

Na vprašanje, kakšni so bili odzivi na to pismo, je Tusk danes dejal, da imajo evropski voditelji različne temperamente in načine izražanja, a samo en cilj - zaščititi EU ter evropsko dostojanstvo in interes. Za vsebino pisma je dobil popolno podporo, meni.

Ob tem se je Tusk pošalil, da so evropski voditelji zanj izbrali nov vzdevek - "naš Donald", za razliko od ameriškega Donalda. Nove evropske stavbe v središču Bruslja, v kateri ima Tusk novo pisarno, pa naj bi se že prijelo ime "Tuskov stolp".

Na vprašanje, kdo je za EU večja grožnja, Vladimir Putin ali Donald Trump, pa voditelji odgovarjajo, da je največja grožnja neenotnost. "Edina resnična grožnja je, če nismo dovolj enotni, pogumni in dosledni," je menil Tusk.

Govora je tudi o posebni vlogi Velike Britanije v čezatlantskem dialogu. Britanska premierka Theresa May je nakazala, da bi njena država, ki se sicer ločuje od unije, lahko bila most med EU in ZDA.

"Nobene iluzije ni, da moramo v prihodnje računati na 27 članic," je Tusk spomnil na brexit, a obenem poudaril, da je Velika Britanija znotraj ali zunaj unije lahko zelo koristna v prizadevanjih za zaščito edinstvenega odnosa med Evropo in ZDA.

Druga ključna tema tokratnega vrha so bile migracije. Voditelji so sprejeli načrt z desetimi prednostnimi nalogami za zajezitev osrednje sredozemske migracijske poti iz Libije v Evropo.

Ta načrt vključuje krepitev podpore libijski obalni straži, nadaljnja prizadevanja za razbitje poslovnega modela tihotapcev s prebežniki in zagotovitev ustreznih zmogljivosti za ustrezen sprejem migrantov v Libiji.

Po stabilizaciji razmer na zahodnobalkanski poti in dogovoru s Turčijo se unija tako sedaj osredotoča na osrednjo sredozemsko pot in Libijo, od koder prihaja največ prebežnikov. Po tej poti je lani prišlo v unijo več kot 180.000 prebežnikov. Rekordno število, več kot 4500, jih je na poti izgubilo življenje.

Okoli 90 odstotkov prebežnikov, ki pridejo v Evropo po osrednji sredozemski poti, je nezakonitih ekonomskih migrantov, ki prihajajo iz varnih držav, na primer Nigerije in Eritreje, ter niso upravičeni do mednarodne zaščite. Na vzhodu je bila večina prebežnikov beguncev.

Slovenski premier Cerar je ob tem izpostavil, da po osrednji sredozemski proti prihajajo preko Italije migranti tudi že v Slovenijo. "Predvsem pa se je odprla tudi pot po Jadranskem morju proti Istri. Ne gre za nekaj, kar nas ne bi neposredno zadevalo," je opozoril.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v odzivu na to izjavo dejal, da ni zaznal, da bi bila danes kakšna razprava o "jadranski poti" ali da bi slovenski premier na sestanku kaj rekel o tem, niti nima kot predsednik vlade nobenih informacij od varnostnih služb o kakšni odprti jadranski poti.

Slovenija sicer pri soočanju z migracijskimi izzivi po Cerarjevih besedah že ves čas konstruktivno sodeluje in bo še naprej pomagala na različne načine, morda tudi z ladjo Triglav.

Po razpravi o migracijah in čezatlantskih odnosih v polni sestavi so nato voditelji 27 članic danes na Malti brez britanske premierke Mayeve razpravljali še o prihodnosti unije v okviru priprav na praznovanje njenega 60. rojstnega dne, ki bo 25. marca v Rimu.

V italijanski prestolnici, kjer so pred šestdesetimi leti podpisali temeljni pogodbi EU, Rimski pogodbi, naj bi marca sprejeli rimsko izjavo.

Osnutek koncepta zanjo je za zdaj precej splošen in kratek. V njem med drugim piše, da je unija v času "globalnih tektonskih sprememb" na "zgodovinski prelomnici" in da se sooča z "dramatičnimi izzivi" od zunaj in od znotraj ter da bi bilo treba v Rimu ponuditi ambiciozno vizijo za ohranitev enotnosti in za politično konsolidacijo.

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes nakazala, da bi se lahko evropski voditelji v rimski izjavi zavezali k uniji različnih hitrosti.