Vraničar Ermanova: Ni čas za predvolilne bonbončke

Zdaj ni čas za sprejemanje predvolilnih bonbončkov, ampak za resen premislek o nadaljnjih reformah, ki lahko pripeljejo k srednjeročni in dolgoročni vzdržnosti javnih financ, je poudarila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman danes v Bruslju v komentarju bruseljskih priporočil Sloveniji za proračunsko in reformno ukrepanje.

Evropska komisija je v ponedeljek objavila nov niz priporočil za proračunsko in reformno ukrepanje članicam EU. Slovenijo poziva zlasti k znatnemu fiskalnemu naporu v prihodnjem letu ter k reformam v zdravstvu, pri dolgotrajni oskrbi in pokojninskem sistemu.

Finančni ministri unije bodo poročila podrobno obravnavali junija, slovensko ministrstvo je že v ponedeljek sporočilo, da so pričakovana, Vraničar Ermanova pa je danes znova poudarila, da sedanji dobri rezultati pri zniževanju primanjkljaja in dolga niso dovolj ter da so potrebni nadaljnji ukrepi.

Ob tem je spomnila, da si sama od januarja prizadeva, da bi vlada že letos sprejela določene reforme, ki bi lahko začele učinkovati v letu 2018 oziroma pozneje. Ker bodo prihodnje leto volitve, bi bilo modro sprejeti ukrepe že letos, ne šele v začetku prihodnjega leta, ko bo predvolilna vročica na vrhuncu, je opozorila.

"Zato ocenjujem, da letos še ni čas za sprejemanje predvolilnih bonbončkov, kot berem v današnjih medijih, ampak za resen premislek o nadaljnjih reformah, ki lahko pripeljejo k srednjeročni in dolgoročni vzdržnosti javnih financ ter izboljšanju poslovnega okolja," je še poudarila.

Komisija v priporočilih sicer ni navedla nobene številke, iz pojasnil k priporočilom pa je razvidno, da od Slovenije v prihodnjem letu pričakuje fiskalni napor v višini odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Ta ocena je po ministričinih besedah plod metodologije komisije na podlagi predpostavke, da se slovensko gospodarstvo že pregreva, čemur Slovenija že vseskozi oporeka in ocenjuje, da je ustrezen fiskalni napor 0,6 odstotka BDP.

To sicer ne pomeni, da je treba doseči za 0,6 odstotka dodatnega napora, ampak da je treba okrepiti ukrepe, ki bodo omogočili, da se tudi v letu 2018 doseže ta fiskalni napor, je še pojasnila ministrica.

Nekaj dodatnega fiskalnega napora Slovenija po navedbah Vraničar Ermanove zagotavlja že z ukrepi za aktivno upravljanje z dolgom, potrebni pa bodo tudi ukrepi v okviru drugih ministrstev, ki morajo ne le v smeri omejevanja javne porabe, ampak tudi v smeri izboljševanja poslovnega okolja in možnosti gospodarske rasti.

Tako visoka gospodarska rast po ministričinih besedah namreč ni samo posledica naravnega razvoja gospodarskega cikla, ampak tudi sprejetih in načrtovanih ukrepov, vključno z ukrepi za pospešitev vlaganj na državni ravni.

Eden od poudarkov v bruseljskih priporočilih je poziv k nadaljnji zdravstveni reformi. Komisija Sloveniji priporoča, naj sprejme in izvede predlagano reformo zdravstvenega sistema ter naj v celoti izkoristi potencial centraliziranega javnega naročanja v zdravstvenem sektorju.

Časnik Dnevnik danes na podlagi neuradnih informacij poroča o tem, da na ministrstvu za zdravje razmišljajo o možnosti, da bi v okviru zdravstvene reforme namesto dopolnilnega zavarovanja plačevali 2,1 odstotka od bruto dohodka.

Vraničar Ermanova se je na to danes v Bruslju odzvala z besedami, da je bila to ena od idej, o kateri so razpravljali z ministrstvom za zdravje ob začetku priprave zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, vendar je bila opuščena, ker ima kar veliko negativnih posledic. "Pravzaprav me preseneča, da jo ponovno oživljate," je še dejala.