Vox populi: Najbolj priljubljen politik ponovno predsednik Pahor

Najnovejša javnomnenjska raziskava Vox populi razkriva, da je najbolj priljubljen politik ponovno predsednik republike Borut Pahor.

Podpora največji vladni stranki LMŠ pa se je dvignila za eno odstotno točko, tako da z 22,2-odstotno podporo ohranja prvo mesto med strankami.

Sledi ji SDS, ki ji je podpora padla za dobri dve odstotni točki na 15,5 odstotka.

Izsledki ankete kažejo, da je na tretjem mestu med strankami stranka SD z 10-odstotno podporo, Levico bi volilo 6,2 odstotka vprašanih.

Levici sledijo NSi (3,6 odstotka), ki ji je podpora padla za 1,8 odstotne točke, DeSUS (3,3 odstotka) in SAB (2,4 odstotka), ki ji je podpora zrasla za 1,3 odstotne točke, toda to ji v primeru voltev ne bi pomagalo uvrstiti se v parlament.

Pod parlamentarnim pragom so tudi SNS (1,8 odstotka), SLS (1,5 odstotka) in SMC (0,5 odstotka).

Neodločena je dobra petina volivcev (23,3 odstotka), ki ne ve, katero stranko bi volili, devet odstotkov pa jih sploh ne bi odšlo na volitve, a 0,6 odstotka bi jih volilo katero drugo stranko.

Na podlagi takšnih rezultatov bi glede na opredeljene volivce LMŠ v DZ zasedla 29 sedežev, SDS pa 25.

S 14 poslanci bi sledila SD, Levici bi pripadlo osem poslanski mest, NSi sedem poslancev, pet poslancev bi v DZ dobila DeSUS.

Druge stranke pa ne bi prestopile parlamentarni prag.

Delo vlade premierja Marjana Šarca po avgustovski anketi kot uspešno ocenjuje 59,2 odstotka vprašanih. Ocena dela vlade je v tokratni anketi sicer padla v primerjavi z julijsko, ko je bila zakoličena na 60,5 odstotka. Kot neuspešno delo vlade ocenjuje 35,2 odstotkov vprašanih, 5,7 odstotka pa je neopredeljenih.

Na lestvici priljubljenosti politikov se je na prvo mesto ponovno povzpel predsednik republike Borut Pahor. Sledi mu premier Šarec, ki je v tokratni anketi zdrsnil na drugo mesto.

Sledijo jima evropski poslanci Tanja Fajon, Ljudmila Novak in Milan Brglez. Šesti na lestvici je predsednik državnega zbora Dejan Židan, sledijo pa ljubljanski župan Zoran Janković, predsednik NSi Matej Tonin, predsednica SAB Alenka Bratušek ...

Anketiranci so odgovarjali tudi na druga aktualna vprašanja. Med možnimi ukrepi glede migrantske politike EU jih največ, 67,7 odstotka, kot najbolj smotrno ocenjuje pomoč Evropske unije pri urejanju ekonomskih in političnih razmer v izvornih državah, da se migranti sploh ne bi odpravljali na pot.

Drugi ukrep, ki ga kot učinkovitega vidi dobrih 36 odstotkov vprašanih, bi bilo ustavljanje migrantov v Turčiji, na Zahodnem Balkanu in v Severni Afriki, državam tam bi se nudilo finančno pomoč.

Na tretje mesto so vprašani, takšnih je bilo 33,1 odstotka, postavili krepitev nadzora na zunanjih mejah EU.

Sledijo še možnost, da migranti zaprosijo za delovna dovoljenja v državah EU, ne da bi jim bilo treba vstopiti na ozemlje EU, in krepitev nadzora na notranjih mejah (ograje na državnih mejah, mešane policijske patrulje in podobno).

Policijsko delo pri preprečevanju nezakonitih prehodov državne meje 41,8 odstotka anketirancev ocenjuje kot uspešno, 44,8 odstotka jih meni, da so policisti le deloma uspešni. 8,4 odstotka vprašanih je prepričanih, da so neuspešni.

Po mnenju 44,2 odstotka anketirancev so pobude za samozaščitno organiziranje prebivalcev pred migranti upravičene, slabih 50 odstotkov pa ima tovrstne pobude za neupravičene.

Merjenje razpoloženja javnosti je med 12. in 14. avgustom na vzorcu 700 oseb izvedla agencija Ninamedia.