REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

»Vlado pozivam, da odpre Muzej žrtev SDS & Janše. S tem bi izrazili spoštovanje do demokracije, Ustave in državljanov RS«

»Vlado pozivam, da odpre Muzej žrtev SDS & Janše. S tem bi izrazili spoštovanje do demokracije, Ustave in državljanov RS«Ali bo Janši z washingtonskim muzejem uspelo v spominu rojakov izbrisati afero Patrija, ali afero prodaje orožja, ali pa vse nepotrebne smrti zaradi katastrofalnega ravnanja njegove vlade med pandemijo? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Na pobudo stranke SDS podano vladi premierja Roberta Goloba, »naj podpre Muzej žrtev komunizma v Washingtonu, s čimer bi izrazili spoštovanje do žrtev komunizma,« ob ključniku Gradimo Slovenijo #ZATE, se je vsul plaz ostrih odzivov.

Ne le, da stranka pod taktirko Janeza Janše in njegovi strankarski sledilci pričakujejo, da sedanja slovenska vlada podpre omenjeno pobudo, SDS celo poziva vladnike, da ob tem ponudijo še »potrebno finančno podporo.«

Seznam kandidatov za Muzej komunistov, slovenska različica. Vir: Zajem zaslona, Twitter
Prva misel, ki se utrne ob tem pozivu je, da bi vlada res lahko podprla Muzej komunizma, a tako, da bi vanj kot eksponate iz Slovenije delegirala Janeza Janšo in njegove komunistične sotrpine, ki so vidni člani največje opozicijske stranke SDS.

Že iz obrazložitve predloga, ki jo SDS ob tem navaja na svoji spletni strani je jasno, da ima vse skupaj le malo zveze s pijeteto do žrtev komunizma, ki ga desnica poskuša enačiti z grozodejstvi nacizma in fašizma, ter na ta način rehabilitirati tudi svoje vzornike in politične prednike, ki so bili trabanti režima Adolfa Hitlerja oziroma Benita Musolinija v času druge svetovne vojne.

Dejanska tarča ustanovitve samega muzeja ni le revizija zgodovine 20. stoletja, ampak in predvsem ideološki boj Washingtona zoper Rusijo in Kitajsko, saj si želijo ZDA ohraniti unipolaren svet in sloves edine supersile.

Seznam ameriških intervencij v številnih državah sveta po koncu druge svetovne vojne: bombni napadi, sabotaže, puči ... Ni da ni. Vir: Zajem zaslona, Twitter 

Kot je razvidno že iz imperativnega naslova besedila, objavljenega na spletni strani SDS, ki se glasi »Vlada naj podpre projekt Muzej žrtev komunizma v Washingtonu« bi Janševa stranka pomagala ta projekt, ki se izvaja na ameriških tleh, in s tem tudi vladi ZDA z najmanj 2,8 milijona evri (!) iz proračuna Slovenije.

Ta denar naj bi iz obubožanega državnega proračuna - v katerega prispevajo vsi davkoplačevalci na Slovenskem - po pričakovanju Janševe SDS zdaj prispevala Golobova vlada, češ Romunija je že prispevala tak znesek.

Protipredlog: Naj ameriške projekte pri katerih sodeluje podpre SDS, ali pa njen prvak. Vir: ZAjem zaslona, Twitter

SDS namreč na svoji spletni strani navaja pričakovanje, ki ga je lansirala njena poslanska skupina, da vlada Roberta Goloba strumno podpre projekt ameriških desničarjev, saj je »Romunija (idejo) podprla in namenila 3 milijone USD (2,8 milijona evrov) proračunskih sredstev kot soudeležbo pri razširitvi fizičnih galerij Muzeja žrtev komunizma v Washingtonu ter začetek digitalne muzejske izkušnje.

Muzej žrtev komunizma v Washingtonu je projekt Fundacije za spomin na žrtve komunizma, ki so ga podprle Poljska, Madžarska, Estonija, Latvija, Litva in nazadnje Romunija.«

Darilo ZDA v višini okoli 3 milijonov evrov, ki bi ga SDS rada obesila v plačilo vsem državljanom Slovenije in predvsem zdajšnji vladi. Vir: Zajem zaslona, SDS

»Andrew Bremberg, predsednik spominske fundacije žrtev komunizma, veleposlanik, nekdanji predstavnik Združenih držav Amerike pri mednarodnih organizacijah v Ženevi, je dejal: 'Izjemno smo hvaležni za podporo Romunije Muzeju žrtev komunizma, ki bo pomagal izobraževati ameriško občinstvo o pogumnem boju Romunije proti komunističnemu zatiranju.'

Dejal je tudi: 'To darilo, ki ga je romunski parlament sprejel s širokim političnim soglasjem, bo služilo tudi kot trajen opomin na moč svobode in pomagalo ohraniti spomin na več kot 100 milijonov žrtev komunizma po vsem svetu, saj si še naprej prizadevamo za svobodo več kot 1,5 milijarde ljudi, ki še danes živijo pod njegovim zatiralskim jarmom,'« navaja SDS na svoji spletni strani.

Odzivi na pobudo SDS, s pravo mero cinizma: »Dajmo denar tja, kjér ga nimajo. V Ameriko!« Vir: Zajem zaslona, Twitter

Prva misel, ki se utrne ob tem pozivu SDS je, da bi vlada Roberta Goloba res lahko podprla Muzej komunizma, a tako, da bi vanj kot eksponat iz Slovenije delegirala Janeza Janšo.

Ob njem pa njegove komunistične sotrpine, ki so vidni člani največje opozicijske stranke SDS:

Nenazadnje je bil sam Janša tako zagrizen komunist, da je, ko so ga vrgli iz Komunistične partije - želel nazaj, v Partijo.

Zgodovinopisje ne pozablja – ko so ga komunisti vrgli iz svojih vrst, je nato pisal solzave prošnje in pritožbe (tvit zgoraj), da bi ga sprejeli nazaj.

Če bi šel Janša v muzej, bi s tem zadeli dve muhi naenkrat – trenutna vlada ne bi ob obubožani državni blagajni in (pre)zadolženosti porabila niti enega samega centa za potolažitev maščevalnih skomin ZDA in prvaka domače opozicije, ob tem bi trajno rešila status politika, ki že več kot 30 let meša štrene na domačem političnem parketu in zavrača klic narave, da bi se upokojil.

Številni komentatorji so na sledi zahteve Janševe SDS, da naj Slovenija finančno in na vse druge načine pomaga omenjeni muzej, ki se nahaja v Združenih državah Amerike, skratka, da naj podpre Muzej žrtev komunizma - podali celo paleto domiselnih predlogov.

Ni mogoče iti niti mimo dejstva, da ZDA v vlogi svetovnega policaja, v resnici pa hegemona, ki je po drugi svetovni vojni za zaščito interesov Washingtona v številnih državah sveta sprožal prevrate, nasilne spremembe oblasti, vse bolj spominjajo na Velikega Diktatorja, ki se igra z usodo človeštva in našega planeta, kot ga je svojčas upodobil Charlie Chaplin.

Da imamo na planetu opraviti z novim velikim diktatorjem pa kaže tudi (malo je reči - grotesken!) prizor ameriške predstavnice (tvit spodaj) na 71. tekmovanju za Miss Universe v New Orleansu, ki je na svojih plečih nosila Zemljo, seveda ob plapolajoči ameriški zastavi v desni roki.

Ne, ni parodija, tragikomičan sprehod Američanke na odru si lahko ogledate v tvitu spodaj in tudi na 53 minuti posnetka, ki ga je povzel CNN.

Nešteto pučev, državnih udarov na demokratično izvoljene predstavnike ljudstva, atentati na ameriškemu kapitalu nevščene voditelje Afrike in Latinske Amerike, še posebej v arabskih in azijskih državah bogatih z nafto in dragocenimi rudninami - ima podpis vohunske agencije CIA in ameriške vlade, tako v času demokratskih kot republikanskih predsednikov …

Ni jasno niti, kakšno zvezo bi imel nek muzej v Washingtonu, domnevno odprt zaradi spoštovanja do žrtev komunizma in to pod taktirko ZDA – s potrdilom »zavezanosti (Slovenije) miroljubni in uspešni Evropi«, kor razloguje SDS.

Glede na zgoraj povedano, bi bilo takšno udinjanje Američanom v posmeh številnim nedolžnim žrtvam, civilistom, ki so bili v besednjaku ameriških politikov in generalov kolateralna škoda njihovih nezakonitih intervencij po svetu, ob teptanja mednarodnega prava.

Madelin Albright, ki se je še vedno drži sloves prve ameriške državne sekretarke, ki je pomagala usmerjati zahodno zunanjo politiko po hladni vojni, se na primer ni zdelo sporno, da je med ameriško invazijo v Iraku umrlo pol milijona iraških otrok.

In kje je Muzej nedolžnim ameriškim žrtvam v Iraku, Afganistanu?

Ali pa muzej posvečen palestinskim otrokom, ki v 21. stoletju zahvaljujoč ameriški podpori vsakokratni izraelski vladi umirajo v aparthajdu, v sistemu v katerem Izrael nekaznovano nadaljuje rasno segregacijo, zatiranje in izkoriščanje Palestincev?

Kje je Muzej nedolžnim ameriškim žrtvam v Iraku, Afganistanu? Ali muzej posvečen umirajočim dojenčkom Jemna, ali pa palestinskim otrokom?

Na enak način ZDA podpirajo agresijo Savdske Arabije na Jemen, od koder so nam osrednji mediji prihranili prizore v bolnišnicah umirajočih podhranjenih dojenčkov.

Konec koncev so tudi sami Američani, ki so gojili napredne ideje bili dolga leta žrtve makartizma – preganjanja komunistične ideologije in njenih pristašev v ZDA.

Ali morda v ZDA obstaja Muzej žrtvam makartizma, ki je bilo eno najmračnejših obdobij njihove demokracije?

Odgovor poznate.

Spomnimo: zloglasni ameriški konservativni senator Joseph McCarthy je pod pretvezo zlaganih obtožb o vohunjenju in protivladnem delovanju v letih 1953 in 1954 orkestriral zaslišanja na stotine znanih intelektualcev pod pretvezo povezav s komunizmom.

Žrtvam tovrstnih denunciacij in krivega pričanja, ki ga je v tem sodobnem lovu na čarovnice sprožil  McCarthy, se v političnem besednjaku reče, da so bile žrtve makartizma.

McCarthy je s svojimi zaslišanji uničil življenja številnih ljudi in njihovih družin že s tem, ko jih je privedel na zaslišanja. Šele 50 let po tem zavržnem početju je ameriški senat objavil 5000 strani zapisov dotlej zaupnih zaslišanj (številna so bila tudi javna in so jih prenašali tudi po televiziji) ...

Če že, bi lahko v duhu sprave in poprave krivic na domačih tleh, v Washingtonu podprli na primer Muzej žrtev McCarthyja, saj s tem ne bi padla v pozabo ta temna plat polpretekle ameriške zgodovine.

Toda ne - nekdanji komunisti z Janšo na čelu, ki so se zatekli v SDS, bi zdaj po kopitu McCarthyja in to prek nekega obskurnega muzeja, ki se nahaja na drugi celini, radi obračunavali z drugače mislečimi na domačih tleh in pod pretvezo spomina na žrtve komunizma sejali nove ideološke iztrebke sodobnih malikovalcev miselnosti makartizma.

Položaj temeljnih svoboščin v ZDA in Evropi je zaradi s strani zveze NATO izzvane ameriške posredniške vojne z Rusijo na ukrajinskih tleh, danes podoben tistemu iz časa makartizma. Vir: Zajem zaslona, Wikipedia

Morda ni odveč spomniti, kako se je makartizem začel leta 1950 v ameriški zvezni državi Zahodna Virginija:

»V roki držim spisek 205 imen ljudi, glede katerih je bil zunanji minister seznanjen, da so člani komunistične stranke, a kljub temu še vedno opravljajo svoje delo in oblikujejo politiko zunanjega ministrstva,« je pred 73 leti rohnel McCarthy.

V roki pa je v resnici držal povsem izmišljeni seznam. V kongresu so uvedli preiskavo in kmalu ugotovili, da so obtožbe prazne.

Vse skupaj bi najbrž izzvenelo, a so okoliščine na mednarodnem parketu šle McCarthyju na roko - Sovjetska zveza je mesec pred tem prvič uspešno opravila poskus eksplozije jedrske bombe, nekaj mesecev kasneje je izbruhnila korejska vojna, v ZDA pa so se zvrstile odmevne aretacije znanstvenikov, ki so bili obtoženi izdajanja skrivnosti Sovjetski zvezi ...

Zveni znano?

Tudi danes je, zahvaljujoč s strani NATO pakta izzvani ameriški posredniški vojni z Rusijo na ukrajinskih tleh, stanje temeljnih svoboščin v Evropi podobno tisti grozi iz časa makartizma.

Razpasla se je cenzura na vseh področjih, temeljni postulat novinarstva – predstavitev stališč nasprotne strani - v primeru ukrajinske vojne v osrednjih medijih je že zdavnaj mrtev, v javni sferi galopira enoumlje in pregon drugače mislečih ...

Današnje dogajanje v zahodnem svetu spominja na svinčene čase, ko je leta 1952 senator McCarthy prevzel vodenje stalnega pododbora za preiskovanje in takrat začel znameniti ameriški lov na rdeče.

Zanimivo je, da se je pred njegovim prihodom taisti pododbor ukvarjal predvsem s preiskovanjem korupcije ameriške vlade, McCarthy pa je njegovo delovanje (pre)usmeril izključno v inkvizicijsko preganjanje domnevne komunistične zarote.

McCarthyjeva zaslišanja bi nam morala biti še posebej v današnjem času opomin, saj je šlo, kot sta pozneje zapisala Carl Levin, predsednik stalnega senatnega pododbora za preiskovanje, in njegova članica Susan M. Collins, »za taktiko, ki jo je mogoče uporabiti za utišanje drugače mislečih«, ki dobesedno kliče na nujo po uporu tistim, ki želijo zatirati politične nasprotnike.

Del kritik zaradi početja McCarthyja in njegovih somišljenikov je seveda mogoče nasloviti tudi na sistem, ki je v ZDA sploh dovolil metode, kakršne je uporabljal McCarthy.

Nekateri ameriški novinarji so že pred 20 leti opozarjali, da je glede tega mogoče potegniti tudi kakšno vzporednico s histerijo, ki je med Američani po letu 2001 in napadu na WTC zavladala pred islamskimi teroristi.

V današnjem času ni neke razlike, medtem ko se na tleh Evrope sproža gonja celo zoper knjige in glasbo ruskih klasikov, saj Evropska unija sledi ameriško politiko z neskončnimi sankcijami in prepovedmi usmerjenimi proti Rusiji in Rusom zaradi vojne v Ukrajini.

Ko pa so na vzhodu Ukrajine po letu 2014 zaradi raketnih napadov sil kijevskega režima umirali rusko govoreči prebivalci - Zahodu ni bilo mar. Tudi Janezu Janši in slovenskim vladam ne. Bistvo tega sprevrženega pogleda na svet in zakaj je v resnici prišlo do vojne v Ukrajini je lepo pokazal Russell Brand, angleški igralec in komik na primeru republikanskega senatorja iz Kentuckyja Mitchella »Mitcha« McConnella:

Mitch McConnell je tipičen makartijevec. Ne prenaša komunistov.

Politik, ki je vzor podobnim osebkom, ki se skrivajo za puhlicam o demokraciji, hkrati pa uničujejo spomenike tistih, ki so pomagali Slovenijo osvoboditi izpod fašističnega škornja.

Celo v Sloveniji se ti vandali počutijo tako zaščitene, da celo javno priznavajo, kaj počnejo, kot kaže posnetek spodaj.

Tako kot McCarthyja ne, tudi Janšo v času vseh treh njegovih vlad iz vsem znanih razlogov preganjanje korupcije nikoli ni veselilo in mu ni bilo prioriteta.

Stalnica njegove politike je, tako kot pri McCarthyju, boj proti komunistom.

Svoje delovanje v zadnjih desetletjih je, podobno kot njegov ameriški konservativni vzornik usmeril v neskončen obračun z rdečimi, še posebej zato, ker njegovi politični nasprotniki ne dovolijo ljudstvu pozabiti in nenehno spominjajo na zgodnja (ne)dela prvaka SDS:

Zdaj bi pa rad svojo biografijo tako doma kot v svetu opral vseh nečednosti in lastne komunistične preteklosti.

In ob tem preko SDS-a sporoča, da želi, da mu pri tem asistira Golobova vlada.

Odzivi na najnovejšo pobudo SDS: »Vi lahko darujete Janšo, največjega komunista.« Vir: Zajem zaslona, Twitter

A Janša najbrž ni pričakoval, da bo pobuda SDS sprožila celo vrsto izvirnih predlogov, kot kaže tvit zgoraj.

»Kdaj pa bodo potomci belogardistov in domobrančkov izrazili spoštovanje do žrtev izdaj svojega naroda.

Sodelovat z okupatorjem in potem potvarjat zgodovino, to lahko naredijo samo ljudje brez karakterja in svojega JAZ,« se glasi sodba na račun pobude SDS, ki jo je na Janševo stranko in občestvo na Twitterju naslovil Vlado Moravs.

Odzivi na najnovejšo pobudo SDS. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Zvrstile so se številne izvirne ideje, popolnoma drugačne od želj SDS …

Na primer za ustanovitev Muzeja žrtev ameriškega imperializma.

Odzivi na najnovejšo pobudo SDS. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Tudi za Muzej žrtev katoliške cerkve…

Napis

In za Muzej izbrisanih. Ni dvoma, da bi prav Muzej izbrisanih predstavljal pomemben prispevek prihodnji domoljubni vzgoji mladih rodov, da spoznajo razsežnosti etničnega čiščenja, ki je doletelo nekdanje »južne brate« zahvaljujoč tajnemu sklepu iz februarja leta 1992, v času Demosove vlade.

Tako bi se naučili, da je bil Lojze Peterle premier 1. slovenske vlade po uvedbi večstrankarskega sistema v Sloveniji, ki je izbrisala več kot 25.000 ljudi in jih tako za naslednja dolga destletja pahnila na rob družbe, brez kakršnih koli pravic, opeharjene tudi premoženja in možnosti za dostojno preživetje.

V Peterletovi vladi, ki je opravila izbris ljudi je bil minister policije Igor Bavčar, minister propagande Jelko Kacin, zunanji minister Dimitrij Rupel, obrambni pa Janez Janša. Vodili so vse najpomembnejše vladne resorje še v času SFRJ, preden je nastala država Slovenija in vsi so bili komunisti.

Kakor koli, očitno je, da predlog SDS ni padel na plodna tla.

»Vlado pozivam, da odpre Muzej žrtev SDS & Janeza Janše. S tem bi izrazili spoštovanje do demokracije, Ustave in drževljanov RS,« je razpravo sklenil Kristjan.

Šalo na stran, vsekakor gre za iniciativo, ki bi jo veljalo tehtno premisliti:

Tudi v luči dejstva, kako klavrno je tretja Janševa vlada ravnala z lastnim ljudstvom v času pandemije covid-19.

Zato je pravo vprašanje naslednje: Ali bo Janši z washingtonskim Muzejem žrtev komunizma uspelo v spominu rojakov izbrisati afero Patrija, ali afero prodaje orožja in druge afere, ki jim ni kraja in konca?

Ali pa vse nepotrebne, tragične smrti zaradi katastrofalnega ravnanja njegove vlade med pandemijo.

Upajmo, da ne ...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke