Vlada začela razpravo o lastniški usodi NLB

Vlada je začela razpravo o tem, ali gre v prodajo najmanj 50 in največ 75 odstotkov minus ene delnice NLB pod pogoji, ki jih je pripravil Slovenski državni holding (SDH). Odločitev o tem ji je prepustil nadzorni svet SDH, ki je ocenil, da je predlagani cenovni razpon za delnico NLB, ki bi ga bili pripravljeni plačati vlagatelji, prenizek.

Vlada ima kot skupščina SDH na voljo več možnih scenarijev, a najbolj verjeten je ta, da predlaganega cenovnega razpona za delnico NLB ne bo potrdila in bo s tem prekinila delno privatizacijo največje banke v državi.

Premier Miro Cerar je dopoldne ponovil, da je treba odločitev o prodaji NLB preučiti temeljito, tudi z vidika posledic, navkljub temu, da sta se koalicijski partnerici DeSUS in SD nekako že izrekli "v smeri neprodaje". Zato je na sejo povabil najvišje predstavnike SDH in NLB.

Ministrski ekipi sta se tako med drugim pridružila predsednica uprave SDH Lidia Glavina, ki je že zapustila odločanje vlade kot skupščine SDH, in prvi mož NLB Blaž Brodnjak, ki je prišel za njo.

Vlada si je sicer po dobrih dveh urah razprave zdaj vzela premor.

Država se je k prodaji zavezala Evropski komisiji do konca letošnjega leta, ker ji je ta leta 2013 dovolila, da je banki pomagala z dokapitalizacijo. Sprva je bila predvidena prodaja treh četrtin do konca leta, a je država izpogajala, da bi do konca tega leta prodala vsaj polovico banke.

Postopki za prodajo tečejo že nekaj časa. SDH in NLB sta namero za prvo ponudbo delnic (IPO) banke objavila sredi maja. Pred objavo prospekta za IPO, s katerim bi dejansko stekla prodaja, je treba potrditi cenovni razpon za delnico NLB, ki pa se je po preverbi interesa med potencialnimi vlagatelji izkazal za problematičnega.

Po neuradnih informacijah STA naj bi bil ponujeni cenovni razpon, ki so ga finančni svetovalci na čelu z Deutsche Bank prinesli s srečanj z vlagatelji med 55 in 71 odstotki knjigovodske vrednosti delnice NLB. Ta je bila ob koncu prvega trimesečja pri 65,50 evra, osnovni kapital pa s tem 1,31 milijarde evrov.

Za 50 odstotkov od 20 milijonov delnic banke, kolikor naj bi država skladno z nazadnje spremenjenimi zavezami do Bruslja minimalno prodala do konca tega leta bi tako država prejela od približno 360 milijonov evrov do okoli 465 milijonov evrov. Za vseh 75 odstotkov minus eno delnico, kolikor je na voljo v okviru IPO, pa bi tako iztržila med nekaj nad 540 milijoni evrov in nekaj manj kot 698 milijoni evrov.

Celotno NLB tak ponujeni razpon vrednoti na med 720 in 930 milijonov evrov, država pa je v banko konec 2013 vložila 1,55 milijarde evrov. Vladajoča politika zadnje čase izpostavlja, da želi za banko iztržiti vsaj toliko, kolikor so davkoplačevalci vanjo vložili. To bi bilo glede na diskont, ki ga v vsakem primeru prinese prodaja po metodi IPO v primerjavi s prodajo strateškemu lastniku, sicer zelo težko doseči.