Vlada s predlogom novele zakona o izvršbi proti t. i. socialnim izvršbam na nepremičnine

Vlada je na današnji seji sprejela besedilo predloga novele zakona o izvršbi, ki je nastala po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Vaskrsić. Z novelo želi preprečiti t. i. socialne izvršbe na nepremičnine, katerih temeljna značilnost je, da je dolg nizek, njegovo poplačilo s strani dolžnika pa na ta način realno.

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejal pravosodni minister Goran Klemenčič, verjamejo, da bo nova ureditev prispevala k bistveno večji pravni varnosti in sorazmernosti v postopku izvršb na nepremičnine in v končni fazi tudi premičnine.

Novela sodišču nalaga obveznost, da v primeru, ko sta predmet izvršbe dolžnikovo stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerih dolžnik živi, in je dolg očitno nesorazmeren z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine, o postopku obvesti center za socialno delo. Ta mora po prejetem obvestilu začeti izvajanje socialne pomoči.

Predlog novele predvideva tudi dodatno varovalko, s katero omogoča, da lahko dolžnik tudi po poteku roka osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi, vendar najpozneje do izdaje odredbe o javni dražbi, predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj se opravi izvršba na drugo nepremičnini. Drugo sredstvo izvršbe ali drugo nepremičnino lahko po uradni dolžnosti določi tudi samo sodišče, če bo med postopkom iz evidenc, do katerih ima dostop, ali predloženih listin ugotovilo, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo terjatve.

V primerih, ko dolžnik ali sodišče ne bosta mogla predlagati oziroma določiti drugega sredstva izvršbe, pa je mogoče ob pomoči sorodnikov, sosedov in humanitarnih organizacij relativno nizek dolg poplačati, predlog novele daje dodatno možnost, in sicer, da se izvršba odloži za pol leta (vendar le enkrat). Preloži se lahko na podlagi obrazloženega mnenja centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila eksistenco dolžnika ali njegovih družinskih članov. Odlog lahko sodišče v takih primerih določi tudi brez obrazloženega mnenja centra za socialno delo, vendar le za tri mesece in le enkrat.

Predlog novele po Klemenčičevih besedah prinaša tudi zakonsko podlago za uvedbo spletnih dražb za premičnine in nepremičnine v sodnih postopkih. Tovrstne dražbe bodo po prepričanju vlade prispevale k boljši izvedbi prodaje premičnin in nepremičnin, preprečile zlorabe, z njimi pa bo mogoče doseči tudi optimalnejšo ceno. "Z uvedbo spletne dražbe bodo zaradi prekinitve stika med dražitelji tudi zmanjšana tveganja medsebojnih dogovarjanj in izsiljevanj med ponudniki, ki so prisotna pri izvršbi na nepremičnine," je zapisano v predlogu novele.

Vlada je spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju napovedala po tistem, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice Zoranu Vaskrsiću, ki so mu upniki za vsega 124 evrov osnovnega dolga zarubili hišo, dosodilo 85.000 evrov odškodnine. Slovenija je po ugotovitvah evropskega sodišča kršila 1. člen prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine.

Klemenčič je sicer odgovarjal še na nekatera druga vprašanja. Pojasnil je, da je ministrstvo za pravosodje po padcu novele ob ponovnem odločanju v državnem zboru intenzivno pristopilo k pripravi novega predloga novele. Glede na razpravo v DZ so predlog že pripravili in bo sedaj poslan koalicijskim partnerjem. Klemenčič verjame, da bodo odločitev o tem, v kakšnem obsegu in na kakšen način bodo novelo ponovno posredovali v DZ, sprejeli takoj po krompirjevih počitnicah. Tak je namreč dogovor v koaliciji.

Dokler predloga novele ne bodo uskladili v koalicijskem postopku, vsebine ni želel komentirati, dejal je le, da so v nekaterih elementih, kjer je bilo največ kritik, zadeve poskušali popraviti, v 95 odstotkih pa ohranjajo rešitve, kot so jih v postopku pozdravili mnogi deležniki.

Pri tem je minister spomnil, da so takoj, ko je bila odločitev sprejeta, od sodišč in državnih tožilstev zahtevali poročilo o tem, koliko takih primerov bi še lahko bilo trenutno v postopkih pred sodišči ali na tožilstvu. Zadeve na ministrstvo prihajajo relativno počasi, ker morajo nekateri organi to preverjati tudi ročno. Ko bodo imeli te podatke, pa se bodo lahko dokončno odzvali, je pojasnil.

Sicer pa je minister še pojasnil, da so imeli resne pomisleke glede tega, da so kazenske ovadbe lahko predmet dostopa po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. V zvezi s tem so od vrhovnega državnega tožilstva in specializiranega državnega tožilstva zahtevali pojasnila in to je po njegovih besedah sprejelo dodatne ukrepe, da bo sedaj praksa enotna in ustrezna. Ali je temu tako, pa v tem trenutku še ne more reči.